Skoči na vsebino

NOVICA

Kohezijski regiji Zahodna in Vzhodna Slovenija potrdili vsebino Operativnega programa 2014-2020

Ljubljana, Maribor, 7. november 2014 – Sveta Kohezijske regije Zahodna Slovenija in Vzhodna Slovenija sta po današnjih sejah v Ljubljani in Mariboru dala soglasje na vsebino enotnega Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014-2020. Gre za izvedbeni dokument, ki bo v naslednjem sedemletnem obdobju podlaga za črpanje 3,2 milijarde evrov sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in Kohezijskega sklada. Zahteve, ki sta jih na današnjih srečanjih izrazila sveta regij, bo vlada smiselno in v največji možni meri upoštevala pri pripravi končnega dokumenta.


Na podlagi Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja namreč Razvojni svet posamezne kohezijske regije sodeluje pri sprejemanju odločitev in daje predhodno soglasje o vsebini Partnerskega sporazuma in Operativnega programa, ki vpliva na razvoj kohezijske regije ter opravlja druge naloge, povezane z razvojem, ki jih sporazumno določijo občine in država. Državna sekretarka Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) Alenka Smerkolj je po zasedanju v Mariboru izrazila zadovoljstvo, da so člani obeh svetov kohezijskih regij pripoznali ustreznost ključnih usmeritev Slovenije v obdobju 2014-2020 – vlaganja v rast (spodbujanje podjetništva, zagon novih podjetij, internacionalizacija ter razvoj novih poslovnih modelov za mala in srednja podjetja), zaposlovanje s posebnim poudarkom na zaposlovanju mladih, povečevanje socialne vključenosti in zmanjševanje tveganja revščine ter aktivno staranje in zdravje, izgradnjo okoljske in prometne infrastrukture ter na področje trajnostne rabe energije.

Glede na programsko obdobje 2007-2013 bo Slovenija na področju evropske kohezijske politike do leta 2020 upravičena za milijardo evrov manj sredstev (posledica: napredek v razvitosti). Na podlagi enotne EU metodologije bodo sredstva ESRR in ESS razdeljena med obe kohezijski regiji – Vzhodno in Zahodno. Za osnovno delitev med skladoma so bile upoštevane razlike v njuni razvitosti, potrebah in stanju na trgu dela ter napovedmi povečevanja stopnje tveganja revščine. Kohezijski regiji zahodna Slovenija bo tako namenjenih 40 odstotkov ESS sredstev in 60 odstotkov ESRR sredstev – skupno 847 milijonov evrov, kohezijski regiji vzhodna Slovenija pa 70 odstotkov ESRR sredstev in 30 odstotkov ESS sredstev – skupno 1,260 milijarde evrov. Obema skupaj bo na voljo še 1,055 milijarde evrov iz Kohezijskega sklada, ki pa se ne deli med regijama.

Po besedah Alenke Smerkolj vseh razvojnih potreb Slovenije s temi sredstvi ne bomo mogli zadovoljiti, vsekakor pa bodo pomembna razvojna dodana vrednost. »Zadovoljna sem, da smo zmogli dovolj modrosti in volje ter dokument potrdili v rokih, ki smo jih dogovorili z Evropsko komisijo. S svetoma obeh kohezijskih regij v marsičem ne delimo enakih stališč, pa vendar je danes prevladal naš skupni interes - da upravičencem čim prej omogočimo dostop evropskih sredstev, ki so v tem trenutku praktično naša edina razvojna sredstva. Prepričana sem, da s sodelovanjem lahko dosežemo multiplikativne učinke na različnih ravneh, tudi na ravni implementacije, zato bom to  spodbujala. V množici parcialnih interesov s sodelovanjem in povezovanjem mogoče narediti pomembne razvojne korake naprej« še meni državna sekretarka.

Srečanji v Ljubljani in Mariboru je ocenila kot operativna in konstruktivna ter dejala, da je bila priprava in usklajevanje operativnega programa obsežen in zahteven proces, ki je zahteval veliko usklajevanj ne le med Slovenijo in Evropsko komisijo, temveč predvsem z različnimi deležniki znotraj države (ministrstva, gospodarstvo, nevladni sektor, itd.). Aktualna, delovna različica operativnega programa tako po njeni oceni odraža širši konsenz o nacionalni razvojni politiki v naslednjih 7 letih, njegova potrditev na Evropski komisiji, pa napoveduje uvod v nov izziv – uspešno črpanje razpoložljivih sredstev, usmerjenih v doseganje zastavljenih ciljev in rezultatov. Da bo Slovenija znala izkoristiti ta sredstva, pa državna sekretarka verjame tudi zato, ker vlada v zadnjem obdobju veliko pozornosti namenja tudi optimizaciji sistema izvajanja evropske kohezijske politike in odpravi administrativnih bremen. »Zaupam, da smo se iz izkušenj obdobja 2007-2013 veliko naučili in verjamem, da napak ne bomo ponavljali« je še povedala državna sekretarka Alenka Smerkolj.

Vlada bo operativni program obravnavala prihodnji teden, po njegovi potrditvi pa bo Slovenija dokument posredovala v končno potrditev v Bruselj, ki jo pričakujemo konec letošnjega leta. V tem primeru bodo lahko resorna ministrstva že v prvem polletju leta 2015 objavila prve javne razpise, upravičenci pa kandidirali za sredstva.