Skoči na vsebino

KOHEZIJSKE UREDBE 2007 - 2013

 


a.  UREDBA O SPLOŠNIH DOLOČBAH O EVROPSKEM SKLADU ZA REGIONALNI RAZVOJ, EVROPSKEM SOCIALNEM SKLADU TER KOHEZIJSKEM SKLADU

Uredba o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu ter Kohezijskem skladu (v nadaljevanju Splošna uredba) opredeljuje skupna pravila izvajanja za vse tri finančne instrumente kohezijske politike, ki so podrobneje razdelani po uredbah za posamezni sklad. Gre za zajeten dokument, ki je v splošnem skladen s pričakovanji Slovenije.  Eden najpomembnejših poglavij Splošne uredbe je prvi naslov, v katerem so opredeljeni cilji ter splošna pravila pomoči.

 

Cilji kohezijske politike v obdobju 2007-2013:
• Konvergenca,
• Regionalna konkurenčnost in zaposlovanje,
• Evropsko teritorialno sodelovanje.
 
Cilj Konvergenca (skupno 81,54% vseh kohezijskih sredstev oziroma 251,163 mrd €) je namenjen:


• najmanj razvitim regijam: kjer bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca v obdobju 2000-2002 ne presega 75% povprečja EU25 - 70,51% sredstev iz cilja Konvergenca oziroma 177,083 mrd €
• kohezijskim državam: kjer države članice ne dosegajo 90% bruto nacionalnega dohodka (BND) EU v obdobju 2001-2003 - 23,22% oziroma 58,308 mrd €

Prehodno pa tudi:
• statistično prizadetim regijam: kjer te regije presegajo povprečje 75% razvitosti EU25, bi pa bile pod to mejo v primeru EU15 - 4,99% oziroma 12,521 mrd €
• dosedanjim kohezijskim državam, ki presegajo 90% BND EU25, bi pa bile pod to mejo v primeru EU15 - 1,29% oziroma 3,25 mrd €
 
Cilj Regionalna konkurenčnost in zaposlovanje (skupno 15,95% vseh kohezijskih sredstev oziroma 49,128 mrd €) je namenjen:


• regijam, ki presegajo 75% BDP/prebivalca EU25 v obdobju 2000-2002 in niso statistično prizadete regije - 78,86% sredstev iz cilja Regionalna konkurenčnost in zaposlovanje oziroma 38,742 mrd €

Prehodno pa tudi:• regijam sedanjega Cilja 1, ki so zaradi svoje gospodarske rasti presegle mejo 75% povprečne razvitosti EU15 (merjeno v BDP/prebivalca v letih 2000-2002)• Cipru - obema kategorijama skupaj 21,14% oziroma 10,385 mrd € Cilj Evropsko teritorialno sodelovanje (skupno 2,52% vseh kohezijskih sredstev oziroma 7,75 mrd €) je namenjen:

• čezmejnemu sodelovanju regij na ravni NUTS III ob notranjih in nekaterih zunanjih mejah EU - 73,86% sredstev iz cilja Evropsko teritorialno sodelovanje oziroma 5,576 mrd €
•  transnacionalnemu sodelovanju (seznam teh območij bo sprejela Evropska komisija) - 20,95% oziroma 1,582 mrd €
•  medregionalnemu sodelovanju (predvsem mrežnemu povezovanju in izmenjavi izkušenj) celotnega območja EU - 5,19% oziroma 392 mio €

 

UČINEK NA SLOVENIJO

Slovenija je po podatkih, ki jih je aprila 2005 posredoval evropski statistični urad Eurostat, dosegala 74,40 odstotka razvitosti povprečja EU, merjeno v bruto domačem proizvodu (BDP) na prebivalca v standardu kupne moči (omenjeni izračun velja za triletno obdobje 2000-2001-2002). Slovenija je po istih izračunih dosegala 75,7 povprečja bruto nacionalnega dohodka (BND) na prebivalca EU25 (omenjeni izračun velja za triletno obdobje 2001-2002-2003). Ti podatki so se tudi upoštevali v izračunih za upravičenost sredstev iz evropskih strukturnih in Kohezijskega sklada.

Na osnovi zgornjih podatkov je bila Slovenija tudi v obdobju 2007-2013 upravičena do sredstev iz cilja Konvergenca. Iz tega naslova državi v tem finančnem obdobju pripada nekaj več kot pol milijarde evrov letno, kar zadošča za financiranje večine razvojnih potreb.
 
 
Splošna uredba ohranja osnovna načela delovanja strukturnih skladov, to so načela programiranja, partnerstva, subsidiarnosti, dodatnosti, ter enakosti med spoloma, bolj jasno pa so opredeljena tudi načela komplementarnosti in koordinacije, sorazmernosti ter deljenega upravljanja. V zvezi z načelom dodatnosti velja omeniti, da je Slovenija s svojimi predlogi uspela nekoliko omiliti originalne določbe, ki jih je predlagala Evropska komisija, in sicer predvsem v smeri, ki omogoča nekoliko večjo fleksibilnost pri določanju obsega strukturnih izdatkov v različnih makroekonomskih pogojih.
 
Na področju programiranja uredba prinaša pomembne spremembe. Osnovo za programiranje na evropski ravni poleg uredb predstavljajo Strateške smernice Skupnosti za kohezijo (SSSK).
 
Na njihovi osnovi ter upoštevajoč Nacionalni akcijski program reform (v okviru Lizbonske strategije) je morala vsaka država članica pripraviti svoj Nacionalni strateški referenčni okvir (NSRO), ki postavlja nacionalno strategijo in prioritete za koriščenje sredstev kohezijske politike. Na njegovi osnovi so se pripravili operativni programi, izvedbeni dokumenti, ki predstavljajo pravno podlago za izvajanje.
 
UČINEK NA SLOVENIJO

 

Slovenija je Državni razvojni program, katerega del je tudi Nacionalni strateški referenčni okvir (NSRO) sprejela 20. marca 2008. Le-ta podrobneje opredeljuje osnovne prioritete koriščenja dodeljenih evropskih sredstev. NSRO, kot že omenjeno, izhaja na drugi strani tudi  iz SSSK.


Splošna uredba je tudi "monofinanciranje" oziroma financiranje enega operativnega programa iz zgolj enega finančnega instrumenta (sklada). Izjema je le pri skupnem programiranju Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijskega sklada. Ker monofinanciranje za doseganje sinergij ne bo zadostno, je komisija predlagala še možnost dopolnilnega financiranja med Evropskim skladom za regionalni razvoj (ESRR) ter Evropskim socialnim skladom (ESS) v višini petih odstotkov (t.i. križno financiranje - »cross-financing«), kar pa je velika večina držav - vključno s Slovenijo – takrat ocenila kot nezadostno. Sprejeti kompromis, ki velja še danes, znaša 10 odstotkov.
 
UČINEK NA SLOVENIJO

Slovenija je zadovoljna z doseženim kompromisom 10%. Nekatere države, denimo Poljska, so si prizadevale celo za 25% križnega financiranja, medtem ko je denimo Nemčija želela to možnost kar ukiniti.
 
Eden od pomembnejših uspehov novih držav članic, se nanaša na začetek obdobja upravičenosti za sofinanciranje projektov. Po predlogu Evropske komisije naj bi se upravičeni stroški šteli od 1.1.2007 naprej. Z dopolnitvijo uredbe je ta datum premaknjen na dan posredovanja posameznega operativnega programa Evropski komisiji, če je to pred 1.1.2007. Gre za pomembno spremembo, ki je razširjala možnost koriščenja sredstev oziroma povečala manevrski prostor državam prejemnicam. 
 
Slovenija je v okviru pogajanj nastopila v skupni pobudi z drugimi novimi državami članicami (razen Estonije in Cipra) na področju še šestih tem, kjer imajo te države skupne interese. Osmerica držav se je v skupnem non-paperju poleg omenjenega vprašanja monofinanciranja opredelila še do višje stopnje sofinanciranja za kohezijske države, samodejne izgube pravic za prevzete obveznosti (pravilo N+2) za Kohezijski sklad, obdobja upravičenosti za operativne programe, trajanja operacij/delokalizacije ter upravičenosti davka na dodano vrednost (DDV) za povračilo sredstev. Omenjeni skupini držav je tako uspelo uveljaviti svoje interese na pomembnih področjih, ki olajšuje črpanje sredstev (glej UČINEK NA SLOVENIJO).
 
UČINEK NA SLOVENIJO


VIŠINA SOFINANCIRANJA: Omenjene države, torej tudi Slovenija, so se zavzemale za čim višjo, še utemeljeno stopnjo sofinanciranja s strani EU. Tako naj bi ta stopnja za strukturne sklade v regijah konvergence po prvotnem predlogu Evropske komisije znašala 75%, razen v izjemnih in posebej utemeljenih primerih. V kompromisnem dogovoru o naslednji finančni perspektivi je državam uspelo doseči višjo stopnjo sofinanciranja: tako bo ta za vse države pod 85% BDP na prebivalca Unije (obdobje 2001-2003) znašala 85%, in to tako za strukturne sklade (ESRR in ESS), kot tudi Kohezijski sklad.
RAZŠIRITEV PRAVILA N+2: Kohezijske države so ostro nasprotovale razširitvi pravila N+2 na Kohezijski sklad, medtem ko države plačnice in Evropska komisija niso pokazale pripravljenosti za doseg skupne rešitve. Končno so se države v pogajanjih dogovorile o uvedbi pravila N+3 tako za strukturne sklade kot tudi Kohezijski sklad do leta 2010, in sicer ponovno samo za tiste države, ki v obdobju 2001-2003 ne dosegajo 85% BDP na prebivalca. V to skupino poleg novink spadajo še Grčija, Portugalska, Bolgarija in Romunija.

 
Načela sistemov upravljanja in kontrole se v svojem bistvu niso spreminjala, do spremembe je prišlo le pri poimenovanju institucij; tako je poleg že znanega organa upravljanja, opredeljen še organ za potrjevanje (certifikacijski organ) ter revizijski organ. Vsak operativni program ima namreč določene vse tri institucije: organ upravljanja, certifikacijski organ ter revizijski organ. Ena institucija lahko opravlja to nalogo za več operativnih programov hkrati.
 
UČINEK NA SLOVENIJO

 
Uredba predvideva tudi dve rezervi – za uspešnost in za varnost. Rezervi nista obvezni, o njiju se odloča vsaka članica po svoje. 
 
Originalni predlog Uredbe s strani Evropske komisije v slovenščini je dostopen tukaj.

Zadnja pomembna sprememba Splošne uredbe (vse spremembe vseh uredb so vidne tukaj), je bila objavljena v Uradnem listu Evropske Unije 16. junija 2010. Spremembe uredbe so predvsem odgovor oziroma posledica finančne in gospodarske krize, ki je zajela svetovna in tudi ekonomije evropskih držav. Pritisk na nacionalne finančne vire je vse večji, zaradi česar je bilo treba sprejeti dodatne ukrepe za zmanjšanje tega pritiska na podlagi čim večje in čim učinkovitejše uporabe finančnih sredstev Unije, obenem pa tudi poenostaviti pravila, ki urejajo kohezijsko politiko.


Pomembna novost je postavitev enotne mejne vrednosti za opredelitev velikega projekta (na 50 mio €), ki je lahko sedaj »pokrit« z več kot enim operativnim programom (kar je relevantno predvsem za večje naložbe nacionalnega pomena). Sprememba uredbe dalje opredeljuje instrumente finančnega inženiringa, ki so predvsem pomembni na projektih za energetsko učinkovitost in obnovljivo energijo. Spremembe operativnih programov, ki jih države članice želijo izvesti, predvsem kot odziv na finančno in gospodarsko krizo, lahko utemeljujejo z analizo in ne nujno vrednotenjem. V skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja in veljavnimi nacionalnimi pravili je treba pri izračunu javnega prispevka upoštevati tudi prihodke, ki jih ustvarijo operacije; s spremembo 55.člena se želi poenostaviti spremljanje težje določljivih prihodkov. Pomembna sprememba je tudi sprememba 57.člena s katero se želi razjasniti področje uporabe določb o trajnosti operacij. S spremembo bo sedaj uporaba teh določb, v kolikor se nanašajo na ukrepe, ki spadajo v okvir pomoči iz Evropskega socialnega sklada (ESS), omejena na ukrepe za katere veljajo pravila o državni pomoči z obveznostjo ohranjanja naložb. Poleg tega je sedaj izključena uporaba teh določb za tiste operacije, ki se po koncu izvajanja bistveno spremenijo na podlagi prenehanja proizvodne dejavnosti zaradi stečaja, ki ni posledica goljufij. Pri poročanju so sedaj finančne informacije, ki se zahtevajo v letnem poročilu o izvajanju operativnega programa, usklajene z informacijami, ki jih je treba navesti v izkazu o izdatkih. V 82. členu uredbe je dodana nova alinea, ki opredeljuje, da se državam članicam, ki jih je kriza najbolj prizadela, omogoči dodaten obrok vnaprejšnjega financiranja za leto 2010, predvsem z namenom rednejšega plačevanja upravičencem med izvajanjem programov. Pomembna je tudi sprememba člena, ki govori o samodejnem prenehanju sprejetih obveznosti; da bi se izboljšala absorpcija sredstev, namenjenih za nekatere operativne programe, je primerno, predvsem zaradi dejstva, da  so se programi začeli izvajati počasneje, kot je bilo predvideno ali bili pozneje odobreni, podaljšati rok za izračun samodejnega prenehanja letne proračunske obveznosti, povezane s skupnim letnim prispevkom v letu 2007. Tako komisija znesek samodejnega prenehanja prevzetih obveznosti izračuna tako, da vsaki proračunski obveznosti med letoma 2008 do 2013 doda šestino letne proračunske obveznosti, povezane s skupnim letnim prispevkom za leto 2007.

 

b. UREDBA O EVROPSKEM SKLADU ZA REGIONALNI RAZVOJ
 
Uredba skladno s pričakovanji Slovenije dopušča širok nabor možnih namenov financiranja, znotraj katerih se država članica odloči za prioritetna področja, v katera bo usmerjala kohezijska sredstva.
 
Katere ukrepe naj bi ESRR torej vzpodbujal? V skladu z uredbo naj bi bila pomoč ESRR namenjena:

- proizvodnim naložbam, ki prispevajo k ustvarjanju in ohranjanju trajnih delovnih mest – predvsem z neposredno pomočjo investicijam v mala in srednja podjetja (MSP),
- naložbam v infrastrukturo,
- razvoju endogenih potencialov z ukrepi, ki podpirajo regionalni in lokalni razvoj,
- tehnični pomoči.
 
Sredstva ESRR se v zgornjem okviru lahko koristijo na naslednjih področjih: raziskave, tehnološki razvoj, inovacije, podjetništvo, informacijska družba, okolje, preprečevanje tveganj, turizem z naravno in kulturno dediščino, kultura, transportna infrastruktura, energija, izobraževanje ter zdravje. Posebni vidiki, ki jih omenja uredba so še urbani razvoj, razvoj podeželja ter razvoj območij odvisnih od ribištva.
 
ESRR naj bi podpiral tudi vse tri vidike teritorialnega sodelovanja: čezmejnega, transnacionalnega ter medregionalnega.
 
Velja omeniti, da kot upravičen strošek za sofinanciranje iz ESRR v vseh članicah (prvotno je bilo dogovorjeno zgolj za države pod 85% BDP na prebivalca v obdobju 2001-2003) velja nepovratni davek na dodano vrednost (non-recoverable VAT), v vseh novih članicah pa so upravičeni do povračila tudi stroški povezani z obnovo stanovanjskih naselij (housing).
 
Originalni predlog Uredbe s strani Evropske komisije v slovenščini je dostopen tukaj.

c. UREDBA O EVROPSKEM SOCIALNEM SKLADU
 
Večina držav članic podpira jasno povezavo med ESS in Evropsko strategijo zaposlovanja ter Nacionalnimi akcijskimi programi za zaposlovanje, se pa ob tem tudi zavzema za fleksibilnost in možnost izbire glede na potrebe trga dela v državi članici.
 
Slovenija si je v teku pogajanj prizadevala za dopolnitev določenih členov uredbe, predvsem pa za zagotovitev potrebne fleksibilnosti pri določanju možnih vsebin, ki jih financira ESS.
 
ESS naj bi tako pomoč usmeril predvsem v:
- povečevanje prilagodljivosti delavcev in podjetij, med drugim za vseživljenjsko učenje in spodbujanje investicij v človeške vire s strani podjetij in zaposlenih,
- izboljšanje dostopa do zaposlitve in preprečevanje brezposelnosti,
- večjo socialno vključenost,
- krepitev človeškega kapitala prek reforme izobraževalnih sistemov in povezovanjem izobraževalnih oziroma raziskovalnih institucij s podjetji, ter s spodbujanjem partnerstva za reformo na področjih zaposlovanja in vključenosti.
 
Poleg tega ESS podpira tudi krepitev institucionalne zmogljivosti in učinkovitost javne uprave ter javnih storitev na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, in sicer z namenom dobrega upravljanja in izboljšanjem dialoga med zasebnimi in javnimi telesi.
 
Tudi v primeru ESS, kot upravičen strošek za sofinanciranje iz ESRR v državah pod 85% BDP na prebivalca v obdobju 2001-2003 (torej tudi v Sloveniji), velja nepovratni davek na dodano vrednost. V primeru nepovratnih sredstev kot upravičeni stroški veljajo tudi posredni stroški na pavšalni ravni do 20 odstotkov neposrednih stroškov aktivnosti.
 
Originalni predlog Uredbe s strani Evropske komisije v slovenščini je dostopen tukaj.

d. UREDBA O KOHEZIJSKEM SKLADU
 
Uredba je prinesla nekaj novosti, med katerimi velja posebej izpostaviti razširitev upravičenosti za sofinanciranje: okoljski in transportni infrastrukturi, dotlej izključni upravičeni področji sofinanciranja, so se pridružila področja, ki spodbujajo trajnostni razvoj z jasno okoljsko razsežnostjo. Gre predvsem za obnovljive energije in učinkovito rabo energije ter za transportno infrastrukturo (brez cestne) izven vseevropskih prometnih omrežij. Druga pomembna novost je bila, da Kohezijski sklad prehaja od projektnega pristopa h programskemu, to je k enakemu pristopu kot velja za strukturne sklade. Tako naj bi se vsebine, ki se nanašajo na zgoraj omenjena področja programirala (po področjih) skupaj za Evropski sklad za regionalni razvoj in za Kohezijski sklad. Tudi za Kohezijski sklad veljalo prehodno pravilo N+3.
 
Možnosti financiranja so se povečale tudi z odpravo spodnje meje velikosti projekta, ki jo lahko financira Kohezijski sklad, o primernem ravnotežju med posameznimi aktivnosti pa se mora država članica dogovoriti v partnerstvu z Evropsko komisijo. Sicer naj bi v državah novinkah delež podpore Kohezijskega sklada znašal eno tretjino, delež strukturnih skladov pa dve tretjini vseh kohezijskih sredstev.
 
Tudi v primeru Kohezijskega sklada, kot upravičen strošek za sofinanciranje iz ESRR v državah pod 85% BDP na prebivalca v obdobju 2001-2003 (torej tudi v Sloveniji), velja nepovratni davek na dodano vrednost.
 
Originalni predlog Uredbe s strani Evropske komisije v slovenščini je dostopen tukaj.

e. UREDBA O EVROPSKEM ZDRUŽENJU ZA TERITORIALNO SODELOVANJE
 
Prvotno Evropska skupina za čezmejno sodelovanje (EGCC), v najnovejših kompromisnih predlogih pa Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EGTC) je novost v predlogih Evropskih komisije za naslednjo finančno perspektivo. S tem združenjem želi Evropska komisija poenotiti pravne okvirje za sodelovanje, ki so sedaj zaradi razlik med pravnimi sistemi, v katerih delujejo čezmejni partnerji, ovira za uspešno čezmejno sodelovanje. EGTC bi tako bilo združenje čezmejnega, transnacionalnega ali medregionalnega sodelovanja, ustanovitev EGTC pa je neobvezujoča.
 
Članice EGTC so lahko:
• države članice,
• regionalni organi
• lokalni organi
• osebe javnega prava v smislu direktive 2004/18/ES.
 
EGTC sestavljajo člani, locirani na ozemlju vsaj dveh držav članic EU. Odločitev o ustanovitvi EGTC se sprejme na pobudo njegovih predlaganih članov. Vsak izmed njih uradno obvesti državo članico, po zakonodaji katere je bil ustanovljen, o namenu sodelovanja v EGTC in ji pošlje predlgani izvod konvencije in statuta.
 
Slednja sprejmemjo člani EGTC. Naloge združenja so določene v konvenciji, podrobnejša operativna določila pa v statutu. Omenjena konvencija bi določila ime in uradni naslov, obseg ozemlja, kjer bi skupina delovala, cilje in naloge, seznam članov, pravo, ki se bo uporabljalo v zvezi z EGTC, določila v povezavi s finančnim nadzorom ter postopek za spremembo konvencije.
 
Združenje EGTC bi po osnovni ideji Evropske komisije uresničevalo tiste naloge, za katere bi se dogovorile njegove članice, sicer pa gre predvsem za čezmejno in transnacionalno sodelovanje, potencialno pa tudi za druge oblike sodelovanja, če bi članice EGTC tako želele.
 
Številne države so ustanovitev EGTC ves čas podpirale, v teku pogajanj pa je bilo razrešenih tudi precej odprtih vprašanj. Predvsem je države članice skrbela ustanovitev skupine, zato so želele, da se le-ta ne more ustanoviti brez soglasja države. Slednje je sedaj v kompromisnem predlogu jasno zapisano: tako mora subjekt, ki želi biti član EGTC, od države dobiti privoljenje. Tudi vsaka sprememba konvencije ter večja sprememba statuta mora biti javljena državi, ki jo mora potrditi. Sicer se bo morala vsaka skupina EGTC registrirati in/ali javno objaviti (odvisno od ureditev v posamezni državi članici), kar bo moralo biti objavljeno tudi v Uradnem listu EU.
 
Originalni predlog Uredbe s strani Evropske komisije v slovenščini je dostopna tukaj.