Skoči na vsebino

KRATKA ZGODOVINA POGAJANJ O FINANČNI PERSPEKTIVI 2007 - 2013

 

INSTITUCIONALNA STRUKTURA POGAJANJ

Pogajanja o kohezijskih uredbah 2007-2013 so potekala v Bruslju. Predstavniki Slovenije so bili zavezani zagovarjati tista stališča, ki jih je doma pripravil za določeno področje pristojni orggan, ki je bil zavezan k medresorskemu sodelovanju. To pomeni, da je vlada za vsako področje ustanovila delovno skupino - v primeru kohezijske politike je to Delovna skupina 6 – Strukturna in regionalna politika, v okviru katere se usklajujejo stališča.
 
O predlogih zakonodajnih aktov Evropske komisije se razpravlja v okviru delovnih skupin Sveta EU. S predlogi uredb na področju kohezijske politike se ukvarja Delovna skupina za strukturne ukrepe (Structural Actions Working Party - SAWP).
 
V delovni skupini usklajeno gradivo se posreduje Odboru stalnih predstavnikov (COREPER). COREPER nato gradivo posreduje na pristojen Svet ministrov. V primeru kohezijske politike je to t.i. GAERC - Svet za splošne zadeve in zunanje odnose, ki se ga udeležujejo zunanji in/ali evropski ministri.


POTEK POGAJANJ

Evropska komisija je zakonodajni paket s področja kohezije za finančno obdobje 2007-2013 predstavila 14. julija 2004, pogajanja o paketu omenjenih kohezijskih uredb pa so se začela septembra 2004 pod nizozemskim predsedstvom, nadaljevala leta 2005 pod taktirko najprej Luksemburga, v drugi polovici leta pa Velike Britanije. S 1. januarjem 2006 je predsedovanje EU in s tem vodenje delovnih skupin Sveta prevzela Avstrija. Poudariti velja, da je vzporedno z delom Sveta potekala obravnava kohezijskih uredb tudi na Odboru Evropskega parlamenta za regionalno politiko.
 
Avstrijskemu predsedstvu je uspelo upoštevajoč stališča držav članic najti kompromisne rešitve za vse kohezijske uredbe. Upoštevati je namreč treba, da se Splošna uredba in Uredba za Kohezijski sklad sprejemata s soglasjem, ostale pa s kvalificirano večino.
 
Slovenija je s pogajanji glede naslednje finančne perspektive in v okviru tega s pogajanji glede kohezijskih uredb zadovoljna, saj ostaja vsebinski nabor možnih namenov dovolj širok, da jebo možno kohezijska sredstva usmeritvi neposredno v izvajanje sprejete Strategije razvoja Slovenije. Tudi sicer gredo določbe praviloma v smeri večje prilagodljivosti in poenostaviteve, kar je bilo eno od osnovnih izhodišč Slovenije pri pogajanjih, seveda ob upoštevanju načela subsidiarnosti.
 
Uspešen zaključek pogajanj o finančni perspektivi 2007-2013 v decembru 2005 je bil za vse članice pomemben tako v finančnem (koliko za katero območje), vsebinskem (za katere namene), kot časovnem smislu (pravočasna uskladitev programskih dokumentov z Evropsko komisijo). Slovenija je z izkupičkom pogajanj, kot omenjeno, zadovoljna, saj ji samo na področju kohezijske politike v naslednjem finančnem obdobju pripada nekaj več kot pol milijarde evrov 120 milijard tolarjev letno. Omenjeni obseg sredstev Sloveniji zadošča za financiranje večine razvojnih potreb. Slovenija je zadovoljna tudi z dogovorom, ki manj razvitim državam članicam povezave (tudi Sloveniji) omogoča enostavnejše koriščenje dodeljenih evropskih sredstev: sofinanciranje v višini 85 odstotkov (prej 75 odstotkov) tako za strukturne kot tudi Kohezijski sklad ter uvedba pravila N+3 za obdobje od leta 2007 do leta 2010.

  • LETO 2004:

Februarja Evropska komisija izda Tretje poročilo o gospodarski in socialni koheziji. V poročilu Komisija predstavi stanje v Evropski uniji in probleme, s katerimi se ta sooča ter kako lahko evropska kohezijska politika pripomore k čim hitrejši rasti EU kot celote.

 

Julija 2004 Evropska komisija sprejme komunikacijo o naslednji finančni perspektivi 2007-2013 in predstavi zakonodajni paket s področja kohezijske politike za obdobje 2007-2013. Paket zajema pet predlogov uredb, s katerimi želi komisija odgovoriti na ključne izzive, ki države članice Evropske unije čakajo na področju ekonomske in socialne kohezije v naslednjih letih. Države članice so soočene z izzivom širitve in poglabljanjem razlik na eni strani ter doseganjem ciljev lizbonske strategije na drugi. Jeseni 2004 se države članice o predlogih reforme kohezijske politike začnejo pogajati v okviru Sveta EU. Slovenija v neposrednih pogajanjih o zakonodajnih predlogih EU sodeluje prvič.

  • LETO 2005:

Pomemben mejnik v sprejemanju zakonodajnih predlogov za obdobje finančne perspektive 2007-2013 pomeni politični dogovor o obsegu in strukturi sredstev, dosežen na decembrskem vrhu EU. Skladno z omenjenim dogovorom naj bi bilo kohezijski politiki v naslednjem sedemletnem obdobju namenjenih 307,619 milijarde evrov oziroma 35,7 odstotka proračuna EU.

 

Evropski voditelji so na vrhu 15. in 16. decembra 2005 podprli tudi predlog Evropske komisije o treh ciljih prihodnje kohezijske politike, ki so:

  • Konvergenca,
  • Regionalna konkurenčnost in zaposlovanje,
  • Evropsko teritorialno sodelovanje.

Skladno z decembrskim dogovorom je cilju Konvergenca namenjenih 81,7 odstotka vseh kohezijskih sredstev (251,33 milijarde evrov), cilju Regionalna konkurenčnost in zaposlovanje 15,8 odstotka vseh sredstev (48,789 milijarde evrov), tretjemu cilju Evropsko teritorialno sodelovanje pa 2,44 odstotka sredstev (7,5 milijarde evrov).

  • LETO 2006:

Pogajanja se nadaljujejo. Evropski parlament najprej 18. januarja zavrne predlog finančne perspektive EU za obdobje 2007-13, kot ga je na decembrskem vrhu sprejel Evropski svet. Parlament poziva k medinstitucionalnim pogajanjem o višini predvidenih plačil in obveznosti.

 

Pogajalske skupine Evropskega parlamenta, Komisije in Sveta EU (Avstrijsko predsedstvo) 4. aprila dosežejo dogovor o Medinstitucionalnem dogovoru (Inter-Institutional Agreement - IIA) o vsebini in obsegu naslednje finančne perspektive. Dogovor poleg opredelitve samega večletnega finančnega okvirja ter izboljšanja medinstitucionalnega sodelovanja v proračunskem postopku vsebuje tudi poglavje o dobrem finančnem upravljanju skladov EU, kar je novost v primerjavi z IIA iz leta 1999. Obseg sredstev za področje kohezijske politike pa skladno z IIA znaša nekoliko več v primerjavi z decembrskim dogovorom – 308,041 milijarde evrov. IIA je COREPER potrdil 12. aprila, Evropski parlament pa 17. maja.

 

Vzporedno so seveda tekla pogajanja o kohezijskih uredbah. Delovna skupina Sveta za strukturne ukrepe (SAWP) 20. aprila doseže soglasje o še zadnjih spornih zadevah glede vseh petih kohezijskih uredb za obdobje 2007-2013. Odbor stalnih predstavnikov (COREPER) je zadevo obravnaval 3. maja, dva dni zatem, 5. maja, pa je paket potrdil še Svet EU (ECOFIN). Svet za splošne zadeve in zunanje odnose (GAERC) sprejme skupno stališče 12. junija. V začetku julija je o uredbah glasoval še Evropski parlament, objavljene pa so bile 31. julija 2006 v Uradnem listu Evropske unije, L 210, Zvezek 49.