Skoči na vsebino

EKP 2014-2020

Slovenija v obdobju 2014–2020 razpolaga z okvirno 3,255 milijarde evrov sredstev iz evropskih strukturnih skladov in Kohezijskega sklada, od česar je 159,8 milijona evrov namenjenih Instrumentom za povezovanje Evrope (za področje prometa) in 64 milijonov evrov za programe Evropskega teritorialnega sodelovanja. Ostala – večina – sredstev v največji meri upošteva uresničevanje Strategije EU 2020 in je prednostno usmerjena v štiri ključna področja za gospodarsko rast ter ustvarjanje delovnih mest:

 

raziskave in inovacije

informacijske in komunikacijske tehnologije 

povečanje konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij 

podpora za prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika

 

Evropska komisija je opredelila 11 tematskih ciljev, znotraj katerih lahko države članice financirajo ukrepe evropske kohezijske politike in z njimi prispevajo k skupnemu doseganju ciljev Strategije EU 2020. 

 

 

Slovenija bo na podlagi EU metodologije v prihodnje razdeljena na Vzhodno in Zahodno kohezijsko regijo. Zahodna kohezijska regija bo upravičena do 855 milijonov evrov, Vzhodna pa do 1,27 milijarde evrov sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskega socialnega sklada (ESS). Sredstva Kohezijskega sklada (KS) se ne bodo delila med regijama, celotni Sloveniji bo za področje izgradnje okoljske in prometne infrastrukture ter področje trajnostne rabe energije na voljo 1,055 milijarde evrov. 

 

 

Poudarki Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR):

- Vlaganja v raziskave in razvoj ter inovacije, predvsem v njihovo uporabo (komercializacijo) – predvidoma slabih 500 milijonov evrov.

- Spodbude za konkurenčnost podjetij, predvsem malih in srednje velikih ter mikro podjetji v fazah od njihovega nastanka in razvoja. Spodbude bodo predvsem povratne in bodo omogočale večji dostop do finančnih virov – predvidoma 600 milijonov evrov.

- Ukrepi bodo izvedeni v okviru razvojne platforme, kjer bo na enem mestu omogočeno izvajati sinergije med različnimi finančnimi instrumenti in nepovratnimi spodbudami prilagojenimi razvojnim razlikam v kohezijskih regijah in vsebini projektom.

- Urban razvoj: podprti bodo projekti trajnostne mobilnosti ter projekti s ciljem izboljšanja stanja na področju onesnaženja zraka. Hkrati bodo projekti kombinirani s socialno vključenostjo in odpiranjem delovnih mest.


Poudarki Evropskega socialnega sklada (ESS): 

- Spodbude za zaposlovanje in usposabljanje, še posebej za mlade in starejše – predvidoma 360 milijonov evrov. 

- Spodbude za dvig kompetenc posameznikov in projekti za razvoj človeških virov v podjetjih, kakovostnejšo poklicno izobraževanje, mednarodno mobilnost dijakov, študentov in delavcev v izobraževalnem sistemu – predvidoma 150 milijonov evrov.

- Socialno vključevanje, kjer je poudarek na aktivaciji prejemnikov socialnih transferjev, projekti socialnih inovacij in socialnega podjetništva. Predvsem bo podprta deinstitucionalizacija storitev socialnega varstva. Nove oblike storitev in s tem nova delovna mesta t.i. bela delovna mesta bodo podprte s socialnim podjetništvom, to pa tudi s strani posebnih finančnih instrumentov v okviru spodbud za podjetij iz sklada za regionalni razvoj – predvidoma 150 milijonov evrov.

 

Poudarki Kohezijskega sklada: 

- Ukrepi za učinkovito rabo virov (energetska učinkovitost). Z vlaganji v te projekte bodo podprti potenciali za razvoj in nova delovna mesta (t.i. zelena delovna mesta). – predvidoma 250 milijonov evrov. 

- Projekti okoljske infrastrukture in prometa, ki bodo pozitivno vplivali na okolje –predvidoma 700 milijonov evrov.

 

Podrobneje