Skoči na vsebino

STRATEGIJA PAMETNE SPECIALIZACIJE - S4

4. december 2015: predstavitev prvega razpisa v okviru Strategije pametne specializacije - S4, 4. december 2015 ( prezentacije)

16., 17. in 23. novembra 2015 krog posvetovanj na temo vzpostavitve Strateških razvojno-inovacijskih partnerstev

-  Gradivo za javno razpravo: Strateška razvojno-inovacijska partnerstva (SRIP)

 

-  Prezentacija SVRK

Slovenska strategija pametne specializacije - S4 - sprejeto na vladi 20. 9. 2015; podrobneje

 

 Podporni dokumenti S4

 

Ostale empirične podlage:  

 

Slovenska strategija pametne specializacije S4 v angleškem jeziku 

 

 

INVESTICIJSKA KONFERENCA (15. in 16. junij 2015)


- Predstavitev Strategije pametne specializacije Slovenije (Peter Wostner) 
- Prednostna področja SPS s fokusnimi področji in tehnologijami - delovno gradivo kot podlaga za razpravo z deležniki
- Seznam govornikov, njihove predstavitve in povzetki njihovih pobud

- Sporočilo za javnost, tonski posnetki uvodnih nagovorov

ODPRTI POZIV


Najava odprtega poziva deležnikom za opredelitev perspektivnih tehnoloških področij in produktnih smeri Strategije pametne specializacije (objava 24. 4. 2015)

 

 

Pametna specializacija predstavlja platformo za osredotočenje razvojnih vlaganj na področja, kjer ima Slovenija kritično maso znanja, kapacitet in kompetenc in na katerih ima inovacijski potencial za pozicioniranje na globalnih trgih ter s tem krepitev svoje prepoznavnosti. Pametna specializacija je torej strategija za:


1. krepitev konkurenčnosti gospodarstva s krepitvijo njegove inovacijske sposobnosti,
2. diverzifikacijo obstoječe industrije in storitvenih dejavnosti ter
3. rast novih in hitro rastočih industrij oz. podjetij.


SPS predstavlja izvedbeni dokument že sprejetih strateških dokumentov. Naslavlja vse štiri cilje obstoječe Strategije razvoja Slovenije 2006-2013 v delu, ki se nanaša na vzpostavitev »inovacijske družbe znanja«. V tem delu ima Slovenija že opredeljene tri ključne področne strategije in sicer RISS (Raziskovalno in inovacijsko strategijo Slovenije), SIP (Slovensko industrijsko politiko) ter Digitalno agendo, s posameznih vidikov pa so seveda lahko relevantne tudi druge strategije, npr. na področju varstva narave, energije, izobraževanja in podobno. S4 integrira in konkretizira usmeritve v enovit in konsistenten okvir, ki omogoča izvedbo usmerjenih in medsebojno dopolnjujočih ukrepov.

 

 

VIZIJA

 

Upoštevajoč geografsko lego Slovenije, zgodovinsko vpetost med zahodne in vzhodne evropske države ter naravne, industrijske in intelektualne potenciale Slovenije bo SPS strateško usmerjena v TRAJNOSTNE TEHNOLOGIJE IN STORITVE ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE, ki naj Slovenijo umestijo kot zeleno, aktivno, zdravo in digitalno regijo  vrhunskimi pogoji za ustvarjanje in inoviranje, usmerjeno v razvoj srednje in visoko tehnoloških rešitev na nišnih področjih.

 

Ključna ciljna spremenljivka S4 je dvig dodane vrednosti na zaposlenega, kar bo merjeno na ravni posameznih prednostnih področij. Na agregatni ravni se bo uspešnost izvedbe SPS odražala v:


I. Povečanem deležu visokotehnološko intenzivnih proizvodov v izvozu  dvig od 22,3 % na povprečno raven EU-15, ki znaša 26,5 %;
II. Povečanem deležu izvoza storitev z visokim deležem znanja v celotnem izvozu  od 21,4 % na 33 %, kar pomeni prepolovitev zaostanka do povprečja EU;
III. Dvigu celotne podjetniške aktivnosti s sedanjih 11 % vsaj na raven povprečja EU, to je 12,8 %.


Strategija izhaja iz realne ocene ključnih prednosti, slabosti ter priložnosti in nevarnosti (SWOT analiza) ekonomskega ter raziskovalno-razvojno inovacijskega sistema Slovenije, na osnovi katere bodo v nadaljnjih korakih tudi opredeljeni ukrepi SPS:

 

 PREDNOSTI in SLABOSTI ter NEVARNOSTI in PRILOŽNOSTI

 

SPS izhaja iz predpostavke, da je ključna naloga države v vzpostavljanju pogojev za poslovanje in življenje. S4 zato najprej naslavlja vzpostavitev učinkovitega podjetniškega in inovacijskega ekosistema, ki zagotavlja, da je vsaka iniciativa s potencialom za rast in ustvarjanje delovnih mest za to državo prioriteta in da bo ustrezno naslovljena in podprta. Opredelitev prednostnih področij, glavna naloga S4, na drugi strani pomeni identifikacijo tistih področij, kjer je za uspeh in preboj nujno potrebno sodelovanje večih deležnikov, praviloma po logiki »triple helixa« in kjer ima torej država pomembno vlogo spodbujevalca. Na teh področjih bo vzpostavljeno tesno, strateško povezovanje med deležniki samimi, kakor tudi med deležniki in državo, ki bo še posebej skrbno prisluhnila potrebam teh področij – npr. ko gre za zagotavljanje človeških virov, mednarodno promocijo, pametna javna naročila ali odpravo zakonodajnih in birokratskih ovir.

 

PREDNOSTNA PODROČJA SPS – PODLAGA ZA PROCES PODJETNIŠKEGA ODKRIVANJA

 

1. ZDRAVO BIVALNO IN DELOVNO OKOLJE


Prednostno področje združuje področja uporabe, ki zahtevajo sistemske rešitve, to je povezovanje procesnih tehnologij s končnimi produkti. Zahtevajo tako intenzivna vlaganja na strani raziskav in razvoja, kakor tudi intenzivno povezovanje deležnikov. Povezovanje se pri tem ne nanaša le na sodelovanje med znanostjo in gospodarstvom, ampak enako pomembno na povezovanje deležnikov, ki uvajajo rešitve na trg. V zvezi z zadnjim ima na tem področju zelo pomembno vlogo tudi država oz. javni sektor v celoti in to ne samo v smislu spodbujevalca sodelovanja ampak tudi preko strani povpraševanja, to je s spodbujanjem razvoja na osnovi inovativnih javnih naročil.


Področja uporabe – domene, v okviru katerih naj se identificirajo najperspektivnejša tehnološka področja ter produktne smeri:


1. Pametna mesta in skupnosti: pametna omrežja, lokalna energetska samooskrba ter trajnostna mobilnost in dostopnost.
2. Pametne zgradbe in dom: celoviti sistemi upravljanja zgradb, dom in delovno okolje prihodnosti ter pametne domače naprave.


2. NARAVNI IN TRADICIONALNI VIRI ZA PRIHODNOST


Prednostno področje združuje področja uporabe, ki so vezana na uporabo naravnih in tradicionalnih virov (npr. kultura, obrt in podobno), na katerih deluje večje število akterjev, praviloma brez očitnega dominantnega akterja in kjer je za napredek odločilnega pomena povezati različne posamične proizvodne faze v celovito verigo oz. še bolje mrežo in na ta način spodbuditi razvojni cikel na področjih, kjer sicer lahko uspevajo le individualne iniciative, ki pa nimajo potrebne kritične mase in posledično dosegajo precej nižje donose. Država ima na tem področju trojno vlogo, to je z vidika spodbujevalca povezovanja, prevzemanja tveganj pri razvoju tehnologij, ključna pa je tudi z vidika ustvarjanja ustreznih regulatornih pogojev.


Področja uporabe – domene, v okviru katerih naj se identificirajo najperspektivnejša tehnološka področja ter produktne smeri:


1. Mreže za prehod v krožno gospodarstvo: reciklaža, razvoj tehnoloških in bioloških materialov, pridobivanje alternativnih goriv, pretvorba, distribucija in shranjevanje energije, ter upravljanje virov (čista voda, čist zrak, neonesnažene pridelovalne površine).
2. Lesna veriga: prehod od prodajanja naravnega vira k razvoju in proizvodnji novih inovativnih izdelkov.
3. Trajnostna pridelava hrane: pripoznanje  Slovenije kot ponudnika vrhunske (najkakovostnejše, nadstandardne in naravne) hrane, vzpostavljanje kratkih tržnih poti oziroma verig preskrbe s hrano.
4. Trajnosti turizem: butični, ekološki in zdraviliški, s poudarkom na razvoju celostnih storitev, ki vodijo k vrhunskemu doživetju ob upoštevanju naravnih in kulturnih danosti.

 

3. (S)INDUSTRIJA 4.0


Prednostno področje združuje področja uporabe, na katerih praviloma obstaja dominanten akter, ki ima pogosto tudi vzpostavljeno sodelovanje z znanstveno sfero, kjer pa niso izkoriščene priložnosti z vidika:


a) bolj strateške povezanosti močnih igralcev zasebnega sektorja z namenom ponudbe celovitejših rešitev in posledično skupnega nastopanja na trgu;
b) okrepljene povezanosti z raziskovalnimi organizacijami pri razvoju produktov glede na prihajajoče potrebe na srednji in dolgi rok;
c) močnejše povezanosti z majhnimi in srednjimi podjetji v smislu krepitve ne samo dobaviteljskih, ampak ustvarjanja razvojnih mrež ter
d) spodbujanja nastajanja novih produktnih smeri preko spodbujanja nastajanja novih podjetij (start-up, spin-out,…).


Z vidika oblike podpor so za to prednostno področje relevantni ukrepi tako na področju spodbujanja raziskav in razvoja, spodbujanja povezovanja in internacionalizacije.

Področja uporabe – domene, v okviru katerih naj se identificirajo najperspektivnejša tehnološka področja ter produktne smeri:


1. Pametne tovarne: pametni stroji, mehatronski sistemi, tehnologije vodenja in organizacije
2. Medicina: farmacija, translacijska medicina, medicinski instrumenti, naprave in pripomočki
3. Mobilnost: prehod od razvoja posamičnih komponent in materialov k razvoju celovitih rešitev, sestavljenih iz najzahtevnejših produktov z visoko dodano vrednostjo, ki so energetsko in snovno učinkoviti in ki ustrezajo najzahtevnejšim tehničnim standardom.
4. Razvoj materialov kot končnih produktov: metalurgija in predelava kovin.