Skoči na vsebino

STRATEGIJA PAMETNE SPECIALIZACIJE

 

STRATEGIJA PAMETNE SPECIALIZACIJE, S4

je
izvedbeni načrt za prehod v visoko produktivno gospodarstvo
preko krepitve inovacijske sposobnosti, spodbujanja transformacije in diverzifikacije industrij v nove dejavnosti ter rasti novih in hitro rastočih podjetij.


CELOVITA PREDSTAVITEV VSEH KLJUČNIH VIDIKOV S4:

 

https://prezi.com/view/3ndXyKfwy2xwsDXqRTHJ/

 

 

I. Ambicija S4 je, da na nišnih področjih preide od sledilca do soustvarjalca globalnih trendov.

 

Konkretni Cilji S4 so:

1. Dvig dodane vrednosti na zaposlenega
2. Izboljšanje konkurenčnosti na globalnih trgih s povečanim obsegom znanja in tehnologij v izvozu Slovenije
3. Dvig podjetniške aktivnosti

 

II. Dodana vrednost: S4 že sprejetim strateškim dokumentom RS vezanim na inovacije dodaja:


a) Nišno usmerjenost preko opredeljenih prioritetnih področij
b) Povezan pristop vseh razvojnih deležnikov
c) Ciljan, celovit in prilagojen sveženj ukrepov
d) Globalno integriran pristop


==> prebojna, usklajena in ciljna razvojno-inovacijska politika na izvedbeni ravni!

III. Zakaj S4:

 

(1) Ker je za razvojni preskok med najproduktivnejše države sveta potrebna transformacija našega delovanja. Biti med najproduktivnejšimi pa pomeni biti vodilni na nišah, globalno integriran in prisoten v pred-razvojni fazi ter tako: intenzivna vlaganja, visoka tveganja, visoko odzivnost/proaktivnost/hitrost in izvirnost/originalnost. Le to pa je možno zgolj s povezanimi (naložbenimi in intelektualnimi) potenciali, delitvijo tveganj, vrhunskim inovacijskim (S4) ekosistemom in s ciljno in celovito razvojno-inovacijsko politiko.


(2) V prihodnji večletni finančni perspektivi, za obdobje 2021-2027 S4 predstavlja omogočitveni pogoj (enabling condition), brez katerega ne bo mogoče dostopati do sredstev vezanih na cilj pametna Evropa, tj. do najmanj 600 milijonov evrov za raziskave, razvoj in inovacije, digitalizacijo, podjetništvo, usposabljanje in izobraževanje.

 

IV. Kaj imajo od S4 podjetja:


a) Na področju kadrov:

  • Znotraj izobraževalnega sistema (dolgoročna perspektiva): Sistematično planiranje potreb po kadrih in njihovih kompetencah, prilagoditev programov in razpisanih mest skladno s potrebami, karierna orientacija, štipendijska politika
  • Pri usposabljanju (kratkoročne potrebe): zaposlenih, povezano z drugimi podjetji (Kompetenčni centri) ter ad hoc usposabljanja po potrebi

b) Priprava in izvedba zahtevnejših razvojnih projektov preko:

  • povezovanja domačih deležnikov in njihovih kapacitet
  • prednostne podpore države ==> RRI, infrastruktura, javna naročila, pilotni projekti,...
  • spodbujanja razvoja prebojnih in/ali integriranih novih produktov in storitev (multidisciplinarni teami, cutting edge raziskave, študije, predavanja, future lab(s) in trendi)

c) Globalno pozicioniranje in odpiranje vrat preko:

  • vstopanja v in sooblikovanja mednarodnih projektov,
  • dostopa do proizvajalcev originalne opreme (original equipment manufacturer - OEM),
  • skupnega nastopa na tujih trgih ter lobiranja in promocije.

V. Slovenske NIŠE = prednostna področja S4 ==> na 4 ravneh:


I. 3je STEBRI:

  • Digitalno
  • Krožno
  • (S)Industrija 4.0

II. 9 PODROČIJ UPORABE:

  • I. Pametna mesta in skupnosti; I.2 Pametne stavbe in dom z lesno verigo;
  • II. Mreže za prehod v krožno gospodarstvo; II.2 Trajnostna hrana; II.3 Trajnostni turizem;
  • III. Tovarne prihodnosti; III.2 Zdravje-medicina; III.3 Mobilnost; III.4 Materiali ==> kot produkti

 

III. Fokusna področja in tehnologije za vsako prednostno področje s konkretno opredeljenimi


IV. Področji skupnega razvoja (= niše) znotraj vsakega fokusnega področja ==> TABELA PRIORITET S4      

 

VI. Kje zvem več o slovenskih nišah, na koga se obrnem? 

 

V akcijskih načrtih SRIPov.
 

VII. Kako so bile opredeljene prioritete in kako se te spreminjajo oz. dopolnjujejo?


Prioritete so bile opredeljene skozi poglobljen proces konzultacij v obdobju 2014-2015, ko so bile opredeljeni trije stebri ter devet področij uporabe s fokusnimi področji in tehnologijami. Področja skupnega razvoja so bila opredeljena s strani Strateško razvojno-inovacijski partnerstev, SRIPov (za več glej naslednji odstavek) v njihovih akcijskih načrtih, ki poleg aktivnosti skupnega razvoja opredeljujejo tudi način skupnega nastopa ko gre za razvoj kadrov, na področju internacionalizacije, spodbujanja podjetništva in drugih skupnih aktivnosti.

 

Akcijski načrti se redno nadgrajujejo in dopolnjujejo in kot takšni predstavljajo dinamični del S4 preko katerega se tudi pričakuje nadaljnji proces osredotočanja inovacijsko-razvojne politike na ključne niše.

 

Dodatno je v letu 2019 predviden ponoven poglobljen pregled in po potrebi dopolnitev S4.

 

Tesno sodelovanje med državo in SRIPi torej predstavlja institucionalno podlago za nov razvojni model močnejšega in komplementarnega delovanja med gospodarstvom, institucijami znanja, drugimi akterji in državo.


VIII. Strateško razvojno-inovacijsko partnerstvo, SRIP, (POVEZANO)


Je dolgoročno partnerstvo med (1) podjetji, (2) raziskovalno sfero, (3) državo in občinami ter (4) povezovalci, uporabniki in nevladno sfero - t. i. 'četvorna vijačica' (quadruple helix), ki povezuje naložbene in intelektualne potenciale SI deležnikov in jim organizira celovit razvojno-inovacijski ekosistem s ciljem prodora na globalne trge in močnejšega pozicioniranja na prednostnih področjih S4.


Skupaj imajo SRIP-i trenutno 783 članov, od česar je 83% podjetij, od katerih je 21% velikih podjetij, z uravnoteženo strukturo po obeh kohezijskih regijah, kar pomeni, da so SRIPi (več o statistiki in članstvu). SRIPi so in morajo po definiciji biti odprte narave, kar pomeni, da so bili in so odprti za vključevanje novih članov in pobud (članstvo se je od njihove ustanovitve že povečalo od 631 na sedanjih 783, to je za 24%).

 

KONTAKTI in AKCIJSKI NAČRTI SRIP-ov

 

IX. SVEŽENJ UKREPOV – S4 v praksi razvojne politike RS (CILJNO):

 

a) Izvajanje in upoštevanje S4 V PRAKSI, to je v več kot za €800 milijonov vrednih javnih razpisov in programov, od tega za €375 milijonov z močno neposredno povezavo na S4.

 

Pregled STATISTIK po posameznih področjih.

 

Od skupno za 817 milijonov evrov potrjenih razpisov in programov (do junija 2018) jih:

  • 389 milijonov ali 48% odpade na področje raziskav, razvoj in inovacij,
  • 113 milijonov ali 14% na področje razvoja človeških virov,
  • 296 milijonov ali 36% na področje spodbujanja podjetništva ter
  • 17 milijonov ali 2% na področje internacionalizacije.

Za pregled seznama posameznih razpisov in programov klikni na https://prezi.com/view/Uc2YmRrvfGj3mgSuu3Jy/

 

Od zgoraj navedenih razpisov in programov jih je 375 milijonov evrov neposredno in močno povezano z S4, kar je skoraj na milijon evrov natančno skladno s planom ob potrditvi S4 leta 2015, ki je znašal 377 milijonov evrov = 99,47% realizacija!

 

b) Postavljen SISTEM KOORDINACIJE na ravni države, od strateške do operativne ravni:

  • "Skladnost z S4" je že del formalnega procesa izvajanja kohezijske politike
  • Delovna skupina državnih sekretarjev 13tih resorjev, ki ima pooblastilo Vlade RS, deluje in zagotavlja politično koordinacijo
  • SVRK, enota za S4 v sodelovanju z resorji, še posebej MGRT zagotavlja operativno koordinacijo.

c) Tesnejše sodelovanje med SRIPi in državo pri odpravljanju administrativnih ovir in strukturnih ukrepov: pretežno še nerealizirano.

 

Med ukrepi, ki so bili izvedeni ali so v postopku izvedbe velja omeniti sodelovanje pri aktivnostnih gospodarske diplomacije, upoštevanju davčnih olajšav za RRI na področju turizma ter prve nastavke v smeri izvedbe inovativnih javnih naročil. Sicer gre za področje, kjer bo predvsem v prihodnje še treba narediti odločnejši premik naprej.

 

X. GLOBALNO:


Cilji S4 na področju internacionalizacije so:

  1. Močnejše pozicioniranje RS v globalnih mrežah vrednosti (internacionalizacija navzven)
  2. Pozicioniranje SI kot raziskovalno-razvojni-inovacijski hub, še posebej z vidika privabljanja tujih podjetij in krepitve raziskovalno-razvojnih oddelkov obstoječih podjetij ter imobiliziranja domačih in privabljanja tujih vrhunskih talentov in dinamičnih (zagonskih) podjetij (internacionalizacija navzven).

Internacionalizacija SRIPov poteka preko

  • tematskih združenj in platform (npr. Smart Specialisation Platform for Industrial Modernisation)
  • povezovanja z ključnimi povezovalnimi institucijami (npr. EIT, European Institute of Technology ter
  • bilateralnega in multilateralnega sodelovanja z regijami in državami.

Slovenija se je preko S4 že uspela bistveno bolje integrirati v mednarodne razvojne povezave – primeri:

  • Vključitev v "Smart Specialisation Platform for Industrial Modernisation" v okviru katere je postal TECOS kot del SRIP ToP sovodilna regija na tematskem področju "SME integration to Industry 4.0" ter UniMb kot del SRIPT sovodilna regija na tematskem področju "Digitalisation and Safety for Tourism"
  • SI kot pilot sistemskega sodelovanja regija/država - EIT
  • Memorandum o sodelovanju s Climate KICom
  • GZS/SRIP Hrana kot regional hub za KIC Food
  • Geološki zavod Slovenije in ZAG kot regionalni hub za KIC Raw Materials
  • Pogovori v teku za regionalni hub KIC Digital
  • SRIP ToP kot core partner v vlogi za vzpostavitev EIT KIC Advanced Value Manufacturing
  • Slovenija je postala članica Vanguard Iniciative in je tako v družbi 31 najbolj razvitih regij EU, katerih cilj je spodbuditev razvojnega sodelovanja na 5 pilotnih projektih
  • Bavarska: identificiranih 28 skupnih razvojnih aktivnosti med SRIPi in Bavarsko
  • Alpe: povezovanje z DE, IT, AT in FR grozdi, potekajo pa tudi pogovori o vzpostavitvi RRI soinvesticijskega sklada z EU sofinanciranjem
  • Indija: vzpostavljen tehnološki most: prva podjetja v fazi zagona pilotov

Za več klikni na https://prezi.com/view/xOWw4xWWk5XYTx78PR1u/.

 

KONTAKT: s3.svrk(at)gov.si

 

DOKUMENTI:

KORISTNE POVEZAVE: