Skoči na vsebino

STRATEGIJA PAMETNE SPECIALIZACIJE

 

KAJ je in ZAKAJ sploh »pametna specializacija«?

 

Pametna specializacija predstavlja platformo za osredotočenje razvojnih vlaganj na področja, kjer ima Slovenija kritično maso znanja, kapacitet in kompetenc ter na katerih ima inovacijski potencial za pozicioniranje na globalnih trgih. Je strategija za:

a) krepitev konkurenčnosti gospodarstva s krepitvijo njegove inovacijske sposobnosti, 

b) diverzifikacijo obstoječe industrije in storitvenih dejavnosti,

c) rast novih in hitro rastočih industrij oz. podjetij. 

 

Pametna specializacija je tudi eden od pogojev za dostop do strukturnih skladov na področju raziskav, razvoja in inovacij. Zakaj je ta pomembna za EU? Ker se z njo spodbuja bolj osredotočena, to je učinkovita in uspešna vlaganja sredstev v tista področja, ki imajo največjo dodano vrednost tako na ravni posameznih regij in držav, kot na ravni EU. Preko »specializacije« pride namreč do dopolnjevanja kapacitet različnih regij EU, kar omogoča doseganje kritične mase na posameznem področju, s tem pa tudi povečan potencial za globalno konkurenčnost.

 

Slovenska strategija pametne specializacije - S4 (Slovenian Smart Specialisation Strategy)

 

S4 predstavlja izvedbeni dokument že sprejetih slovenskih strateških dokumentov, ki integrira in konkretizira njihove usmeritve za bolj osredotočene ukrepe države v sozvočju s ključnimi razvojnimi deležniki: POVEZANO = KRITIČNA MASA = PREBOJ.

 

Cilji S4:

 

1. Dvig dodane vrednosti na zaposlenega: konkretno opredeljeni po posameznih področjih uporabe.

 

2. Izboljšanje konkurenčnosti na globalnih trgih s povečanim obsegom znanja in tehnologij v izvozu Slovenije:

a) Povečanje deleža visokotehnološko intenzivnih proizvodov v izvozu od 22,3 odstotka na EU-15 povprečje 26,5 odstotka;

b) Povečanje deleža izvoza storitev z visokim deležem znanja v izvozu od 21,4 odstotka na 33 odstotkov, kar pomeni prepolovitev zaostanka do povprečja EU.

 

3. Dvig podjetniške aktivnosti s sedanjih 11 odstotkov vsaj na raven povprečja EU, to je 12,8 odstotka.

 

S4 je strateško usmerjena v TRAJNOSTNE TEHNOLOGIJE in STORITVE ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE, ki bodo Slovenijo umestile kot zeleno, ustvarjalno in pametno regijo, z vrhunskimi pogoji za ustvarjanje in inoviranje, usmerjeno v razvoj srednje in visoko tehnoloških rešitev na nišnih področjih. Na osnovi S4 Slovenija prehaja od sledilca v soustvarjalca globalnih trendov.

 

Predstavitev ključnih vidikov S4:

 

 

 

Več o širšem strateškem kontekstu in pomenu S4:

Predstavitev s konference v Portorožu 19. 10. 2017

Članek o S4 v European Structural and Investment Funds Journal

 

KAKO bodo cilji doseženi?

 

1.    Na osnovi opredeljenih prioritet razvojne politike iz S4, ki so strukturirane na več ravneh in sicer:

 

I.    3 prioritetni stebri, ki se aplicirajo na 9 področji uporabe:
a.    Digitalno:
i.    Pametna mesta in skupnosti
ii.    Pametne zgradbe in dom z lesno verigo

 

b.    Krožno:
iii.    Mreže za prehod v krožno gospodarstvo
iv.    Trajnostna hrana
v.    Trajnostni turizem

 

c.    (S)Industrija 4.0:
iii.    Tovarne prihodnosti
iv.    Zdravje-medicina
v.    Mobilnost
vi.    Materiali kot produkti

 

II.    in v njihovem okviru prihaja do osredotočenja na fokusna področja in tehnologije, še konkretneje pa na ravni področij skupnega razvoja (glej Tabelo prioritet S4 in pripadajočih fokusnih področij in tehnologij).

 

Tabela prioritet S4 in pripadajočih fokusnih področij in tehnologij služi kot podlaga za izvajanje javnih razpisov na področju raziskav, razvoja in inovacij povezanih z izvajanjem S4. Za interpretacijo fokusnih področij in tehnologij pa se bo uporabljalo tudi ključne usmeritve, ki so dostopne tukaj.

 

 

 

2. S povezovanjem akterjev tj. skupnim strateškim pristopom

 

Dolgoročno sodelovanje vseh relevantnih akterjev na področjih uporabe S4 je že bilo spodbujeno skozi strateška razvojno-inovacijska partnerstva (SRIP). Pomembno je razumeti, da ne gre za vzpostavljanje novih struktur, ampak krepitev obstoječih, kjer odločilne vloge nima država, temveč gospodarstvo. Več

 

Podrobneje o SRIP

 

3. S celovito, konsistentno, trajno in prilagojeno (specializirano) razvojno politiko države

 

SRIP-i so partner in sogovornik državi pri vodenju razvojne politike, prav tako pa je država partner deležnikom v SRIP-ih. Le s celovitim naslavljanjem priložnosti in izzivov, ki so drugačni na vsakem od področij, je možno narediti razvojni preskok.

 

Sveženj ukrepov S4 na strani finančnih spodbud naslavlja ključna relevantna področja, in sicer področja raziskav, razvoja in inovacij, razvoja človeških virov ter spodbujanje podjetništva in internacionalizacije. Enako pomemben del svežnja so nefinančni ukrepi, kot so gospodarska diplomacija, inovativna in zelena javna naročila ali odprava regulacijskih ovir, predvsem pa neposrednejši dialog s SRIPi, ko gre za način in vsebino vodenja razvojne politike. Zadnje je še posebej pomembno z vidika zagotavljanja takšnih razvojnih instrumentov, ki odgovarjajo na potrebe prednostnih področij S4.

 

Paket ukrepov, ki npr. v obdobju od 2016 do jeseni 2017 zajema preko 50 instrumentov (predvsem javnih razpisov), je medsebojno bistveno bolj usklajen in konsistenten, kot je to veljalo do sedaj. Gre za skupno za 352 milijonov evrov spodbud, od tega 217 ali 62 odstotkov na področju raziskav, razvoja in inovacij, 75 milijonov ali 21 odstotkov na področju razvoja človeških virov ter 60 milijonov ali 17 odstotkov na področju spodbujanja podjetništva in internacionalizacije.

 

S potrditvijo akcijskih načrtov v letu 2017 je slovenska razvojna politika prešla na novo raven tudi v naslednjih dveh smislih:

a) Javni razpisi, kot je npr. javni razpis za »Spodbude za raziskovalno razvojne projekte 2« v višini 74,2 milijonov evrov, ki ga je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo objavilo 30. 6. 2017 so večletni razpisi, kar pomeni, da imajo sedaj gospodarski subjekti in institucije znanja vnaprej natančno znane robne pogoje sofinanciranja, vključno z datumi odpiranja (v tem primeru do leta 2019). S tem se Slovenija pridružuje ostalim razvitim državam, ki udejanjajo predvidljivo podporno okolje, ki pomembno vpliva na naložbene odločitve gospodarskih subjektov.

b) Obenem ti razpisi niso več vezani le na samo strategijo, ampak tudi na akcijske načrte SRIP. S tem je dana sistematična in dinamična spodbuda subjektom, ne samo za medsebojno povezovanje, ampak tudi za nadaljnje osredotočanje (ker se bodo akcijski načrti nadgrajevali), kar je nujno za doseganja kritične mase ne samo naložb, ampak tudi  človeških virov.

 

Naj kot primer navedemo področje trajnostne hrane, kjer je Delovna skupina državnih sekretarjev za izvajanje S4 ne samo opredelila prednostna področja sofinanciranja za raziskave, razvoj in inovacije, ampak je hkrati odločila, da bo z naslednjim letom podpora namenjena samo tistim področjem, kjer se bo vzpostavila veriga vrednosti. Iz predstavljenega primera izhaja, da se bo natančen način in nivo uporabe prioritet prilagajal konkretnim instrumentom (npr. ko gre za dopolnjevanje SME instrumenta, centralizirane EU programe ali zgodnejše stopnje razvoja manj intenzivno, bližje trgu pa bolj), omogoča pa tudi prilagoditve specifikam posameznih področij, kar je bistveno za doseganje rezultatov.

 

Podrobneje o svežnju ukrepov S4

 

4. S pospešeno, poglobljeno in skupno razvojno in tržno internacionalizacijo

 

Slovenija je majhna država le po velikosti, ne pa tudi po moči in ostrini njenih idej in zmožnosti. Nišna usmerjenost nujno pomeni mednarodno povezovanje, ki ga je treba bistveno okrepiti. Potrebno je okrepiti prisotnost na omizjih, kjer ključni razmišljajo o svoji prihodnosti in svojem razvoju. Potencial skupne trženjske internacionalizacije je prav tako velik.

 

Od prioritet k vrhunskemu inovacijskemu ekosistemu

 

S4 opredeljuje tri prioritete S4 s področji uporabe, ki jih bo prednostno  zasledovala razvojna politika Slovenije (vsi deležniki). S4 hkrati optimizira tudi podporni podjetniško-inovacijski ekosistem, ki mora biti po svoji naravi sicer horizontalen, pri tem pa njegova učinkovitost pogojuje tudi konkurenčnost prednostnih področij (npr. pri spodbujanju nastajanja novih podjetij, pospeševanju njihovega razvoja, pri uvajanju vitkega inoviranja, z vidika podpori pri uvajanju »design thinkinga«, pri skupnem razmisleku o razvoju trgov na daljši rok in vlogi potrošnika v njem). Preplet med prioritetami ( stebri slovenskega gospodarstva in znanja) in podpornim okoljem prikazuje naslednja Prezentacija - Inovacijski ekosistem. 

 

Predstavitev - Inovacijski ekosistem:

 

 

Koordinacija in usklajenost na državni ravni

 

Da se država zaveda pomena bistveno okrepljenega medresorskega naslavljanja priložnosti in izzivov na vseh področjih, kaže s strani Vlade RS ustanovljena in pooblaščena medresorska Delovna skupina državnih sekretarjev za izvajanje S4, ki je neposredni sogovornik SRIPom in tudi telo, ki na strateški ravni podpira delovanje S4. Sestavljena je iz državnih sekretarjev vseh ministrstev, katerih resorji so relevantni za izvajanje S4 kot sledi: SVRK, MGRT, MIZŠ, MDDSZ, MKGP, MK, MZI, MZZ, MJU, MF, MOP, MP in MZ. Delovna skupina poleg strateških nalog zagotavljanja medresorsko usklajenega vodenja razvojne politike, vezane na S4, tudi vsebinsko presoja o akcijskih načrtih in jih potrjuje. 

 

 

Pristop Slovenije in S4 je ŽE prepoznan kot VZORČEN!
Po oceni Evropske komisije je Slovenija med skupno 273 EU regijami prepoznana kot eden izmed dvajsetih primerov dobre prakse 
(glej S3 Handbook)

 

 

Kontakt: s3.svrk(at)gov.si

 

Dokumenti:

Slovenska Strategija Pametne Specializacije

Slovenska Strategija Pametne Specializacije - Podporni dokumenti S4

Strokovna analiza kot podlaga za Strategijo pametne specializacije

The assessment of industry growth potential

Implementing Smart specialisation strategies - a handbook

National/regional innovation strategies for smart specialisation (RIS3) - Cohesion policy 2014-2020