Skoči na vsebino

STRATEŠKA RAZVOJNO-INOVACIJSKA PARTNERSTVA - SRIP

 

Na vsakem od devetih področij uporabe S4 se je konec leta 2016 oblikovalo po eno partnerstvo, kjer je brez politične odločitve od zgoraj navzdol, prišlo do spontane odločitve ne samo o sodelovanju, pač pa tudi o povezovanju, vključno z dogovorom o tem, kdo naj bodo koordinatorji SRIP-ov (= grozdov). Vključilo se je prek 500 različnih deležnikov, pri čemer je potrebno poudariti, da so partnerstva odprte narave. To pomeni, da se bodo akterji vanje vključevali tudi v prihodnje. Navedeno bo še posebej pomembno za vključevanje srednjih in majhnih podjetij

 

Deležniki bodo v SRIP-ih sodelovali skozi: 

- usklajevanje raziskovalno-razvojnih aktivnosti, 

- souporabo zmogljivosti, 

- razvoj človeških virov, 

- izmenjavo znanj in izkušenj, 

- mreženje ter skupno zastopanje interesov v tujini. 

 

Vzpostavljeni bodo kanali za učinkovito komunikacijo ne le znotraj posameznih SRIP-ov, temveč tudi med vsemi devetimi partnerstvi.

 

Predstavitev ključnih vidikov in posledic SRIP-ov:

 

 

Za dosego zastavljenih ciljev je sedaj ključno fokusiranje, konkretizacija in realizacija aktivnosti na osnovi akcijskih načrtov (poslovno-razvojna strategija) skozi:

 

1) Kam gremo in kam hočemo priti: konkretizacija fokusnih področij S4 s cilji (=strategija razvoja področja).

Podlaga za opredelitev fokusnih področjih:

- Jasno opredeljenih primerjalnih prednosti RS in niš na osnovi umestitve v globalne trende, verige, trge in aktivnosti konkurence (podrobne utemeljitve so lahko opredeljene tudi kot poslovna skrivnost, lahko tudi v ločenem dokumentu)

- Cilji in kazalniki uspešnosti (2018, 2022)

 

Iz navedenega sledi opredelitev potrebnih aktivnosti, da te cilje dosežemo in sicer:

 

2) Načrt aktivnosti skupnega razvoja, ki mora biti še posebej osredotočen in sicer na osnovi:

a. Opredeljenih primerjalnih prednosti, s poudarkom tudi na predstavitvi predvidenih aktivnosti glede na state-of-art

b. Obstoja kompetenc in kapacitet skozi razvojni cikel (=institucije znanja in uvajalci na trg, torej podjetja)

c. Prepleta različnih tehnologij (sodelovanje različnih deležnikov) iz katerih izhaja več produktnih smeri

d. Ne gre le za tehnologije, ampak tudi za tehnološke inovacije (poslovni modeli, uporabniške platforme…)

 

3) Načrt aktivnosti na področju internacionalizacije:

        - Razvojna internacionalizacija

- Trženjska internacionalizacija

 

4) Načrt aktivnosti na področju razvoja človeških virov:

- Karierna platforma za zaposlene: kaj in koliko (napovedovanje potreb) s sodelovanjem med SRIP-i

- Usposabljanje: SRIPi in Kompetenčni centri za razvoj kadrov

- Odzivnejši izobraževalni sistem: predlogi po stopnjah in vrstah izobraževanja

 

5) Načrt aktivnosti na področju spodbujanja podjetništva in skupnih storitev (kjer relevantno):

- Sodelovanje z podpornim inovacijskim okoljem: tehnološki parki, univerzitetni inkubatorji, pospeševalniki, pisarne za prenos tehnologij (mreža Smart-up SRIP): promocija inoviranja po vitiki metodologiji, promocija procesnih inovacij, povezovanje z agenti in investitorji v tehnologije,…

- Povezovanje s centrom kreativnosti (design thinking) in področjem raziskovalnih umetnosti (future lab),…

- Standardizacija, upravljanje z intelektualno lastnino,…

 

6) Državi: optimizacija regulacijskega okvira:

- Glede na načrtovane cilje in aktivnosti kaj so ključne potrebne spremembe regulacijskega, institucionalnega in administrativnega okvira, pa tudi morebitni drugi potrebnih ukrepov (npr. pilotni projekti)

 

Seznam Strateško razvojno-inovacijskih partnerstev:

 

 

SRIPInstitucijaKontaktna osebaKljučne usmeritveAkcijski načrt Spletne strani SRIP
Pametna mesta in skupnostiInstitut Jožef Stefandoc. dr. Gregor Papa -gregor.papa(at)ijs.si,
Martin Pečar - m.pecar(at)ijs.si
PMIShttp://pmis.ijs.si
Pametne zgradbe in dom z lesno verigoTECESmag. Matej Gajzer -
SRIP-Stavbe@teces.si
matej.gajzer(at)teces.si
TECEShttp://www.teces.si
Mreže za prehod v krožno gospodarstvoŠtajerska gospodarska zbornica
dr. Dragica Marinič -dragica.marinic(at)stajerskagz.si
Aleksandra Podgornik -aleskandra.podgornik(at)stajerskagz.si 
ŠGZhttps://stajerskagz.si
Trajnostna pridelava hraneGZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetijdr. Tatjana Zagorc -tatjana.zagorc(at)gzs.si GZS ZKPhttps://www.gzs.si
Trajnostni turizemGZS – Turistično gostinska zbornica SlovenijeKlavdija Perger - klavdija.perger(at)gzs.si TGZShttp://www.tgzs.si
Tovarne prihodnostiInstitut Jožef StefanRudi Panjtar – rudi.panjtar(at)ijs.si
doc. dipl.-ing. dr. techn. Igor Kovač - igor.kovac(at)ijs.si
ctop.ijs.si/sl/o-partnerstvu/akcijski-nacrt/http://ctop.ijs.si/sl/o-partnerstvu/
Zdravje – medicinaSlovenski inovacijsko stičišče, evropsko gospodarsko interesno združenje (SIS EGIZ)Katja Potočnik - katja.potocnik(at)sis-egiz.eu, direktor(at)sis-egiz.euSIS EGIZhttp://www.sis-egiz.eu
MobilnostGospodarsko interesno združenje ACS Slovenski avtomobilski grozdDunja Podlesnik dunja.podlesnik(at)acs-giz.si,
Tanja Mohorič - tanja.mohoric(at)acs-giz.si
ACShttp://www.acs-giz.si
Razvoj materialov kot končnih produktov Gospodarska zbornica SlovenijeVesna Nahtigal - vesna.nahtigal(at)imt.siMATPROhttps://matpro.gzs.si/

 

Delovna skupina državnih sekretarjev za izvajanje Slovenske strategije pametne specializacije (DSDS S4) je skladno z mandatom, ki ji ga je podelila Vlada RS, ter določili javnega razpisa za podporo Strateškim razvojno-inovacijskim partnerstvom v petek, 7. julija 2017, sprejela Tabelo prioritet S4. Ta se uporablja za nadaljnje osredotočenje, konkretizacijo fokusnih področij in tehnologij, skladno z določili drugega poglavja S4. Tabela služi kot podlaga za izvajanje javnih razpisov na področju raziskav, razvoja in inovacij, povezanih z izvajanjem S4. Za interpretacijo fokusnih področij in tehnologij se uporabljajo tudi Ključne usmeritve SRIP, ki so objavljene v zgornji tabeli.

V tem smislu so do sofinanciranja v okviru Javnega razpisa za »Spodbude za raziskovalno razvojne projekte 2« upravičeni le tisti inovativni, raziskovalno razvojni projekti, ki so skladni s fokusnimi področji in/ali tehnologijami opredeljenimi v:
1.    Tabeli prioritet S4, z izjemo področja trajnostnega turizma in
2.   Ključnih usmeritvah SRIP, z izjemo Ključnih usmeritev Strateškega razvojno-inovacijskega partnerstva turizem.

DSDS S4 se je pri obravnavi in potrjevanju akcijskih načrtov (tudi zaradi že objavljenega Javnega razpisa za »Spodbude za raziskovalno razvojne projekte 2«, ki ga je objavil MGRT) osredotočila predvsem na potrjevanje fokusnih področij in tehnologij ter v ta namen tudi sprejela Tabelo prioritet S4. S tem je potrdila akcijske načrte SRIP, razen v delih oz. upoštevajoč posameznemu področju specifične komentarje. Akcijski načrti posameznih SRIP, kot so bili posredovani v obravnavo DSDS S4,  so objavljeni na spletnih straneh SRIP (povezave v tabeli) in veljajo oz. jih je zato potrebno vedno upoštevati le skupaj s specifičnimi komentarji DSDS S4.

Načela odprtosti, transparentnosti in zaupnosti pri delovanju SRIP

 

Skrbno upoštevanje načel odprtosti, transparentnosti in varovanja zaupnosti pri upravljanju z intelektualno lastnino članov SRIP je ključnega pomena za uspešno pripravo in izvedbo akcijskih načrtov. Kvaliteta in verodostojnost akcijskih načrtov bo odražala stopnjo kulture dialoga in soglasja med partnerji, zlasti  pri določanju ciljnih vrednosti kazalnikov. 

 

V tej fazi delovanja SRIP-ov je ključno vzpostaviti ozračje medsebojnega zaupanja. Partnerje in posebej koordinatorje SRIP-ov zato pozivamo, da pri svojem delu upoštevajo načela transparentnega in odprtega delovanja partnerstev, s tem pa tudi javnosti delovanja SRIP-ov, in sicer:

  1. Vsebina prijave na razpis za SRIP naj bo v celoti dostopna vsem partnerjem v konzorciju saj je pomembno, da vsi partnerji dobro poznajo idejno zasnovo celotnega SRIP-a ob tem, ko se v tej fazi popolnoma osredotočajo na posamezne segmente akcijskega načrta. 
  2. Predlagamo, da SRIP-i čim prej odprejo svoje spletne strani (tudi v angleškem jeziku). Vodstvo GZS je najavilo, da bo pripravilo podrobnejšo ponudbo storitev za učinkovito in poenoteno delovanje SRIP-ov – med drugim tudi uveljavljena informacijsko komunikacijska orodja za učinkovito delo s konzorciji – v sodelovanju s horizontalno mrežo IKT v SRIP pametna mesta in skupnosti. Predlagamo, da SRIP-i v največji možni meri postopno uvedejo interoperabilne komunikacijsko-informacijske sisteme. Ker je rok za oddajo akcijskih načrtov pred vrati, ne pričakujemo, da bi vsi SRIP začeli uporabljati nove sodelovalne komunikacijske platforme ali orodja takoj – v perspektivi rednega delovanja SRIP pa računamo na čim bolj enotno uporabo orodij prav zaradi prepletov in konvergenc med tehnologijami in verigami vrednosti. Predlagamo, da se koordinatorji SRIP-ov topogledno že v fazi priprave akcijskega načrta posvetujejo s predstavniki IKT horizontalne mreže, ki je del SRIP pametna mesta in skupnosti.
  3. Zavedajoč se delikatnosti in kompleksnosti upravljanja z intelektualno lastnino prav v fazi priprave in utemeljitve akcijskega načrta, predlagamo, da so vodstva SRIP pozorna na ta vidik. Koordinatorji SRIP-ov bodo ob skrbnem in transparentnem upravljanju (IPR) lahko verodostojno pripravili sklope dokumentacije za akcijske načrte, ki bodo odprtega tipa (in bodo kasneje na razpisih uporabljeni kot podlaga za presojo relevantnosti predlogov za financiranje) in sklope, ki bodo zaupne narave in kot taki priloženi akcijskemu načrtu kot poslovna skrivnost del utemeljitve akcijskega načrta (na primer zaključki analiz primerjalnih prednosti podjetij, »state-of-the art« analize ipd.). 

 

Na ta način bodo SRIP-i  zagotovili nadzorovano javnost delovanja SRIP, svojim partnerjem pa zagotovili robusten sistem varovanja njihove intelektualne lastnine in poslovnih skrivnosti tako navznoter SRIP kot navzven – med SRIP in pred zainteresirano javnostjo.