Skoči na vsebino

NOVICA

V zadnjih desetih letih v Zasavju in Posavju z evropskimi kohezijskimi in donatorskimi sredstvi podprtih 239 projektov v skupni vrednosti 138 milijonov evrov

Ljubljana, 5.–6. december 2017 – Vlada Republike Slovenije je na dvodnevnem obisku v Zasavski in Posavski statistični regiji. Prvi dan obiska so člani vlade obiskali več gospodarskih družb ter javnih zavodov v Zasavski regiji, danes pa so se v okviru obiska v Posavju sestali na delovnem posvetu in si v Cerkljah ob Krki ogledali letališče. Sledili so ločeni programi predstavnikov vlade, ob koncu dneva pa še posvet Regionalni razvojni dialog za Posavsko regijo. Ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenka Smerkolj je ob tem poudarila, da so občine, podjetja nevladne organizacije in drugi upravičenci v Zasavski in Posavski statistični regiji v izvajanju evropske kohezijske politike programskega obdobja 2007–2013, kjer je bila Slovenija upravičena do dobrih 4 milijard evrov evropskih sredstev in je bilo skupno sofinanciranih več kot 6000 projektov, aktivno kandidirali za evropska sredstva iz različnih vsebinskih področij. »Od tega je bilo v Zasavju sofinanciranih 88 projektov v skupni vrednosti 49 milijona evrov, v Posavju pa 129 projektov v skupni vrednosti 85 milijona evrov. Če temu dodamo še čezmejne, medregionalne in transnacionalne projekte ter projekte v okviru mednarodnih finančnih mehanizmov pa je bilo v obeh regijah skupaj sofinanciranih 239 projektov v skupni vrednosti 138 milijonov evrov,« je poudarila.

 

Ministrica se je včeraj v Zasavju srečala z županom občine Hrastnik Miranom Jeričem, s katerim sta si skupaj ogledala 1,8 milijona evrov vreden projekt energetske prenove Osnovne šole narodnega heroja Rajka Hrastnik, ki je bil uresničen s pomočjo 727.000 evropskih evrov. »Pri celostni energijski prenovi  stavb lahko dosežemo  od  70 do  90 odstotkov manjšo rabo energije, si čimer prihranimo denar in pomagamo okolju, kar je izjemno pomembno. Vesela sem, da ste v občini z uresničitvijo naložbe izboljšali pogoje dela tako za zaposlene na šoli, kot za vzgojno-izobraževalni proces za učence,« je dejala Alenka Smerkolj, ki je še omenila, da država za to področje tudi v programskem obdobju 2014–2020 namenja znaten del evropskih sredstev. Ob priložnosti obiska v regiji se je srečala tudi s predsednikom GZS Območne zbornice (GZS OZ) Zasavje Tomažem Bergincem in člani upravnega odbora, s katerimi so se pogovarjali o koriščenju evropskih sredstev v regiji. Kot je dejala Smerkoljeva, je bilo v Zasavju v obdobju 2007–2013 sofinanciranih 88 EU kohezijskih projektov v skupni vrednosti 49 milijona evropskih evrov in 9 projektov s področja medregionalnega oz. transnacionalnega sodelovanja (Srednja Evropa, Jugovzhodna Evropa, Mediteran) v skupni vrednosti 1,9 milijona evrov, skupno torej 97 projektov v vrednosti 51 milijonov evrov. S sogovorniki so si bili enotni, da ima regija na tem področju še nekatere rezerve, nekaj besed pa so namenili tudi izvajanju Strateško razvojnega-inovacijskega partnerstva Razvoj materialov kot končnih produktov - SRIP MATPRO v okviru Strategije pametne specializacije, ki ga v imenu GZS vodi direktorica GZS OZ Zasavje Staša Baloh Plahutnik.

 

V okviru današnjega obiska v Posavju je ministrica v Krškem obiskala Regionalno razvojno agencijo Posavje, kjer se je z direktorjem Martinom Brataničem in njegovimi sodelavci pogovarjala o koriščenju evropskih sredstev v regiji. Ogledala si je tudi Mencingerjevo hišo, za obnovo katere je občina Krško uspešno kandidirala za sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj. V okviru 2,8 milijona evrov vredne naložbe sta bili obnovljeni dve meščanski hiši, v katerih je nekoč prebival dr. Janez Mencinger, slovenski pisatelj, odvetnik in politik. Hiša je bila dolga leta zapuščena in je propadala ter kazila podobo starega mestnega jedra, leta 2009 pa jo je krška občina odkupila od potomcev in s pomočjo 700.000 evropskih sredstev povsem obnovila. Kot je dejala ministrica, je bil s tem narejen korak več k lepši podobi mesta, regija pa je z uresničitvijo naložbe poskrbela tudi za ohranjanje kulturne dediščine Posavja. Kot je dejala, je to le eden izmed 129 projektov v skupni vrednosti 85 milijonov evrov, ki jih je regija uresničila s pomočjo evropskih kohezijskih sredstev. »Izpeljali ste tudi 12  čezmejnih projektov v okviru programa sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško ter projekt v okviru Norveškega finančnega oz. EGP mehanizma v skupni vrednosti 1,7 milijona evrov. To pomeni, da ste v zadnjih desetih letih s pomočjo evropskih in donatorskih sredstev uspešno uresničili 142 projektov v skupni vrednosti skoraj 87 milijonov evrov. Za kar vam čestitam,« je povedala Smerkoljeva. Srečala se je tudi s Franjem Debelakom, županom obmejne občine Bistrica ob Sotli, kjer je poudarila, da so se osnovi dobrih meddržavnih odnosov razvili nekateri odlični projekti, katerih učinek je viden na vseh straneh meje. »V programskem obdobju 2007–2013 je regija Posavje uspešno izvedla 12 projektov s 15 projektnimi partnerji v skupni vrednosti 1,4 milijona evrov sofinanciranja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, kar kaže na to, da se dobro povezuje s sosedi,« še meni ministrica.

 

Predstavnikom regij je zaželela srečno roko kandidiranju za sredstva programskega obdobja 2014–2020, kjer lahko  upravičenci iz Zasavske in Posavske statistične regije, poleg kandidiranja za sredstva v okviru t. i. Cilja Naložbe za rast in delovna mesta, kandidirajo tudi za sredstva v okviru čezmejnih programov Slovenija–Hrvaška (obe regiji) in Slovenija–Avstrija (Zasavje), v okviru transnacionalnih programov Srednja Evropa,  Podonavje, Alpe, Adrion, Mediteran (obe regiji) ter v okviru medregionalnega programa Interreg Europe 2014-2020 (Zasavje). Za programe Evropskega teritorialnega sodelovanja je naši državi skupno na voljo 64 milijonov evrov, v okviru t. i. transnacionalnih programov (Območje Alp, Sredna Evropa, Mediteran, Jadransko-Jonski program-Adrion, Podonavje), je za države članice skupno na voljo 872 milijonov evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, v okviru Medregionalnih programov (Intereg Europe, Interact III, Urbact III, Espon 2020) pa je na ravni EU na voljo 514 milijonov evrov. 

 

Obe regiji sta po oceni Alenke Smerkolj izpeljali veliko odličnih projektov, od manjših v lokalnih skupnostih, do večjih infrastrukturnih, ki so med drugim prispevali k zmanjševanju razlik v razvitosti med slovenskimi statističnimi regijami, dvigu konkurenčnosti in inovativnosti Slovenije, ustvarjanju pogojev za dvig dodane vrednosti, varovanju vodnih virov in kulturne dediščine, izkoriščanju čezmejnega podjetniškega potenciala in posledično k boljšim pogojem za življenje državljank in državljanov.