Skoči na vsebino

NOVICA

Vlada sprejela Strategijo razvoja Slovenije 2030

Ljubljana, 7. december 2017 – Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela Strategijo razvoja Slovenije 2030. Pripravo dokumenta, ki je nastal pod okriljem Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Ministrstva za finance, Urada Vlade RS za makroekonomske analize in razvoj ter v tesnem sodelovanju z resornimi ministrstvi in Statističnim uradom RS, je vlada v začetku mandata opredelila kot eno izmed svojih prednostnih nalog.

 

V letih samostojnosti smo v Sloveniji dosegli pomembne razvojne cilje – vključili smo se v najpomembnejše mednarodne integracije in postali dejaven mednarodni partner v globalnih prizadevanjih za mir in varnost, spoštovanje človekovih pravic, kulturne raznolikosti, vladavino prava, itd., a je svetovna gospodarska kriza pokazala na mnoge vrzeli v naši organiziranosti. Na nekaterih področjih sicer Slovenija dosega ugodne rezultate, na drugih pa zaostaja za razvitejšimi državami, na primer na področju produktivnosti gospodarstva, prilagajanja demografskim spremembam in varovanja okolja. Zaradi spremenjenih razmer in izteka veljavnosti predhodne razvojne strategije, je vlada na vse-vključujoč način pristopila k pripravi Strategije razvoja Slovenije 2030. Po številnih usklajevanjih (z ministrstvi, koalicijo, političnimi strankami, sindikati, Ekonomsko-socialnim svetom, Gospodarsko zbornico Slovenije, predstavniki Vzhodne in Zahodne kohezijske regije, itd.) in seznanitvi članov vlade z osnutkom dokumenta, je bilo od 12. oktobra do 9. novembra 2017, odprto tudi javno posvetovanje. V tem času je bilo prejetih 53 mnenj državljanov, socialnih partnerjev, civilne družbe, strokovnjakov in drugih (več v Poročilu o javnem posvetovanju), ki so prispevali k vsebinskemu razvoju dokumenta. 

 

Strategijo razvoja Slovenije 2030 sicer določajo še Vizija Slovenije, pregled trenutnega stanja na gospodarskem, družbenem in okoljskem področju, pa tudi globalni trendi in izzivi, zato vključuje tudi cilje trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov. V prvi vrsti je namenjen oblikovalcem politik, ki so odgovorni za njeno uresničenje, njeni učinki pa vsem prebivalkam in prebivalcem Slovenije, ki so v njenem središču - tako na ravni posameznikov, kot na ravni družbe. Osrednji cilj strategije je namreč večja kakovost življenja za vse, za kar je opredeljenih pet strateških usmeritev:

 

• vključujoča, zdrava, varna in odgovorna družba,
• učenje za in skozi vse življenje,
• visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse,
• ohranjeno zdravo naravno okolje,
• visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in učinkovitosti upravljanja.

 

Kot izhaja iz strategije, bo za uresničevanje strateških usmeritev treba delovati na različnih medsebojno povezanih in soodvisnih področjih, ki se odražajo v dvanajstih razvojnih ciljih strategije, ki predstavljajo podlago za oblikovanje prihodnjih prednostnih nalog in ukrepov vlade, nosilcev regionalnega razvoja, lokalnih skupnosti in drugih deležnikov:

 

1. Zdravo in aktivno življenje
2. Znanje in spretnosti za kakovostno življenje in delo
3. Dostojno življenje za vse
4. Kultura in jezik kot temeljna dejavnika nacionalne identitete
5. Gospodarska stabilnost
6. Konkurenčen in družbeno odgovoren podjetniški in raziskovalni sektor
7. Vključujoč trg dela in kakovostna delovna mesta
8. Nizkoogljično krožno gospodarstvo
9. Trajnostno upravljanje naravnih virov
10. Zaupanja vreden pravni sistem
11. Varna in globalno odgovorna Slovenija
12. Učinkovito upravljanje in kakovostne javne storitve

 

Uresničiti jih bo mogoče le preko uravnoteženega gospodarskega, družbenega in okoljskega razvoja, kjer sta ključna še učenje za in skozi vse življenje ter učinkovit sistem upravljanja in sodelovanja.

 

Strategija za vsak razvojni cilj določa ključna področja, na katerih bo treba delovati, da bi dosegli kakovostno življenje za vse. To pomeni, da bodo morale temu slediti tudi sektorske razvojne politike, programi ter operativni in izvedbeni ukrepi. V okviru posameznega cilja se namreč prepletajo vsebine politik, ki so v pristojnosti različnih resorjev, zato bo za uspešno izvajanje strategije potrebno okrepiti učinkovitost medresorskega usklajevanja in sodelovanja. To pomeni, da bodo morale biti politike, aktivnosti in ukrepi posameznih resornih ministrstev usmerjene k doseganju ciljev Strategije razvoja Slovenije 2030, ki se jih bo spremljalo s 30 kazalniki uspešnosti, ki so skupaj s ciljnimi vrednostmi določeni za vsakega od razvojnih ciljev.

 

Ministrica Alenka Smerkolj: »Vesela sem, da ima Slovenija od danes naprej dolgoročno razvojno strategijo, s katero bomo dosegli višjo kakovost življenja za vse. Z določitvijo petih strateških usmeritev in 12 razvojnih ciljev smo dokazali, da se znamo osredotočati, da znamo biti konkretni in da je s sodelovanjem mogoče presegati resorno oz. silosno naravnanost. S 30 kazalniki uspešnosti, s katerimi bomo merili njeno uresničevanje pa je pred nami zahtevno obdobje izvajanja. Prav je, da imajo ljudje do vseh nas, ki sprejemamo odločitve in do vseh tistih, ki bodo prišli za nami, visoka pričakovanja, saj smo odgovorni za uresničevanje te strategije. Verjamem, da gre lahko Slovenija naprej, da se lahko do leta 2030 v primerjavi z drugimi državami bolje uvrščamo na svetovne lestvice uravnoteženega gospodarskega, družbenega in okoljskega razvoja. Če bomo investirali v znanje, kompetence, v sistem, ki bo deloval in bo usmerjen v uresničevanje skupnih ciljev, ta strategija ne bo ostala le na papirju. Prepričana sem, da jo lahko skupaj uresničimo z učinkovitim upravljanjem, povezovanjem in sodelovanjem.«

 

Strategija razvoja Slovenije 2030

Poročilo o javnem posvetovanju

Ključni poudarki