Skoči na vsebino

NOVICA

Slovenija na visokem 8. mestu pri doseganju Ciljev trajnostnega razvoja Agende 2030

Ljubljana, 9. julij 2018 – Danes izdano poročilo o doseganju Ciljev trajnostnega razvoja Agende 2030 za leto 2018 z naslovom »Globalna odgovornost«, Slovenijo med 156 državami, v katerih merijo indeks doseganja ciljev, uvršča na visoko 8. mesto.

 

Poročilo, ki ga tretje leto zapored pripravljata združenje SDSN - Sustainable Development Solutions Network pod okriljem OZN ter fundacija Bertelsmann Stiftung, ponazarja vsakoletno stanje držav članic OZN pri doseganju 17 Ciljev trajnostnega razvoja (SDG) s pomočjo SDG indeksa. V letošnjem poročilu je prvič za vsak cilj vključen tudi pregled trendov pri posameznem cilju glede na prejšnja leta. Slovenija pri skoraj vseh ciljih izkazuje trend izboljševanja. Ministrico za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenko Smerkolj veseli, da se Slovenija uvršča med najboljše države sveta. »Tudi pozitivni trendi kažejo, da se kot država počasi, a vztrajno premikamo v pravo smer. Kljub temu pa nas vse skupaj čaka še ogromno dela, če želimo doseči zastavljene cilje do leta 2030. Predvsem bo potrebno okrepiti sodelovanje tako med resorji kot tudi različnimi sektorji ter pripravljati politike in ukrepe bolj povezano, kar smo zapisali tudi v sprejeto Strategijo razvoja Slovenije 2030,« še meni ministrica.

 

Sloveniji pri doseganju globalnih ciljev sicer najbolje kaže pri odpravi ekstremnih oblik revščine, zagotavljanju kakovostnega izobraževanja in dostopnosti do virov energije. Najmanj uspešni pa smo pri doseganju ciljev na področjih infrastrukture in industrije; zagotavljanju trajnostnih načinov proizvodnje in porabe; ukrepih za boj proti posledicam podnebnih sprememb ter pri uporabi in ohranjanju morja in morskih virov za trajnostni razvoj.

 

Kot izhaja iz poročila, zahteva doseganje ciljev trajnostnega razvoja globlje spremembe v izobraževanju, zdravstvu, rabi energije, prostorskem načrtovanju in uporabi informacijske tehnologije, kar med drugim zahteva tudi dobre vodstvene zmogljivosti vlad ter boljše sodelovanje zasebnega sektorja in civilne družbe ter njuno vpetost v pripravo javnih politik. Kot ugotavljajo snovalci poročila državam predstavljajo  največje izzive integracija Ciljev trajnostnega razvoja v nacionalne strategije, proračunsko načrtovanje, javni razpisi in pozivi ter v kadrovsko in regulativno upravljanje. Ob tem menijo, da bo za uspešno implementacijo ciljev v prihodnjih 12 letih nujne bolj kakovostne javne politike, inovacije, učenje ter deljenje dobrih praks znotraj in med državami.

 

Slovenija sodi med države, ki Cilje trajnostnega razvoja Agende 2030 vključuje v Strategijo razvoja Slovenije 2030 in jih povezuje z nacionalnimi razvojnimi cilji. Poročilo letos prvič vključuje tudi posebno raziskavo med 20 najbolj razvitimi državami sveta (G20) o mehanizmih za nacionalno implementacijo ciljev. Nobena izmed držav G20 trenutno še ni na poti popolnega doseganja ciljev. Poročilo ugotavlja, da večina držav v razvoju sicer dosega napredek pri odpravljanju ekstremnih oblik revščine, a je v mnogih delih sveta neenakost zelo visoka, trendi pa kažejo na dodatno povečevanje različnih oblik neenakosti. Najbolj se od tega cilja oddaljujejo države, ki so obremenjene s konflikti ter države podsaharske Afrike. Konflikti so tudi največji vzrok odmika od doseganja ciljev, predvsem na področju odprave lakote in revščine.

 

Sodeč po podatkih, bodo med večjimi izzivi do leta 2030 uspešna implementacija podnebnih ukrepov, izboljšanje vodnih ekosistemov ter življenja na kopnem, kjer bo potrebno pospešiti in okrepiti prizadevanja držav, predvsem pri ohranjanju biodiverzitete. Napredek pri trajnostnih oblikah proizvodnje in potrošnje je prepočasen, najslabše rezultate pa dosegajo države z najvišjimi prihodki, ki obenem povzročajo negativne učinke drugim državam pri njihovem doseganju ciljev.

 

Poročilo