Skoči na vsebino

NOVICA

Minister Bandelli: »Razlike v razvitosti med posameznimi območji so velike in če želimo razvojno napredovati, moramo skrbeti za skladen regionalni razvoj«

Podčetrtek, 18. oktober 2018 – Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Slovenski regionalni razvojni sklad in Združenje regionalnih razvojnih agencij tudi letos organizirajo Slovenske regionalne dneve, ki so danes in jutri v Savinjski regiji, v Podčetrtku. Udeležence simpozija, ki letos razpravljajo predvsem o izzivih regionalnega razvoja, je nagovoril tudi minister za razvoj, strateške projekte in kohezijo, Marko Bandelli.

 

Že ob pripravi partnerskega sporazuma, kot tudi operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014–2020, ki je podlaga za koriščenje sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in Kohezijskega sklada, so predstavniki lokalnih skupnosti pričakovali veliko podpore, saj nacionalnih virov za (so)financiranje projektov primanjkuje. Regionalna politika tako po oceni ministra Bandellija nenehno vijuga med številnimi izzivi. »Zahodna in Vzhodna regija sta precej raznoliki, razlike v razvitosti med posameznimi območji so velike in če želimo razvojno napredovati, moramo skrbeti za skladni regionalni razvoj,« je dejal. Vseh razvojnih potreb Slovenije z evropskimi sredstvi po njegovi oceni ne moremo zadovoljiti, saj jih je precej več, kot je na tem področju sredstev, zato moramo iskati tudi druge vire. Kot je povedal, imamo na tem področju poleg t. i. dogovorov za razvoj regij še dva pomembna instrumenta - Celostne teritorialne naložbe na urbanih območjih in Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost.

 

Za podporo Lokalnemu razvoju, ki ga vodi skupnost in ga skupaj izvajata Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je v obdobju 2014–2020 namenjenih 97 milijonov evrov. Lokalne akcijske skupne (t. i. LAS-i) so doslej pripravile 37 Strategij lokalnega razvoja, ki so že v izvajanju. Celostne teritorialne naložbe na urbanih območij pa izvaja Združenje mestnih občin Slovenije, za sredstva pa lahko kandidira vseh 11 slovenskih mestnih občin. Na podlagi Trajnostnih urbanih strategij tako lahko predlagajo projekte, ki prispevajo k izvajanju trajnostnih urbanih strategij, urbani prenovi, trajnostni mobilnosti, učinkoviti rabi energije in k drugim specifičnim ciljem Operativnega programa, ki izkazujejo celovit pristop k doseganju razvojnih ciljev mesta in bodo vključevali različne vire sofinanciranja. Prav s spodbujanjem trajnostnega urbanega želi država po besedah ministra Bandellija spodbuditi izkoriščanje notranjih potencialov mest ter spodbuditi projekte za izboljšanje kakovosti bivanja. Za ta namen je na voljo 138 milijonov evrov iz dveh skladov – pretežni del iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in manjši del iz Kohezijskega sklada.

 

Minister je pohvalil dosedanje izvajanje obeh mehanizmov, saj so prvi projekti že zaključeni in prvi rezultati vidni. »Vsi vpleteni deležniki smo pridobili določene izkušnje, zato vas vabim, da izkoristimo rdečo nit letošnjih regionalnih dni, da izpostavimo primere dobrih praks ter obenem morebitne dileme, ki se pojavljajo pri izvajanju celostnih teritorialnih pristopov, da bomo lahko rešitve in zaključke upoštevali pri nadaljnjem delu in še izboljšali naš delovni fokus pri izvajanju,« je še povedal. Glede dogovorov za razvoj regij pa je dejal, da se bomo morali na nivoju projektov s tega področja še izkazati, enako na področju celotnega izvajanja programskega obdobja 2014–2020, ki ga bo treba do leta 2023, ko se dejansko zaključuje, še pospešiti. 

 

Kot je povedal, bomo morali zavihati rokave tudi na področju prihodnje kohezijske politike 2021–2027. »Veseli me, da so ključni ukrepi v izvajanju programskega obdobja 2014–2020 vključeni v enotnem operativnem programu, kar vidim kot priložnost za večje sinergije, usklajenost in dopolnjevanje ukrepov med posameznimi skladi. V določenih krogih se pojavljajo ideje po drugačni ureditvi po letu 2021, ideje po ločenih operativnih programih in organih upravljanja, ki so legitimne, ni pa nujno, da bi tak pristop vodil v skladen razvoj Slovenije kot celote«. Kot je dejal Bandelli jih je treba premisliti in skrbno pretehtati vse posledice. »Vse naše prihodnje odločitve morajo namreč biti v korist najširšega kroga, v tem primeru Slovenije, kot celote,« še meni minister.