Skoči na vsebino

NOVICA

Vlada o koriščenju evropskih sredstev 2014–2020

Ljubljana, 6. december 2018 – Vlada se je seznanila s Poročilom o izvajanju evropske kohezijske politike 2014–2020 v okviru cilja Naložbe za rast in delovna mesta, in sicer za obdobje od začetka januarja 2014 do konca septembra 2018. V obdobju do konca leta 2023, ko se zaključi izvajanje aktualnega programskega obdobja, je Slovenija upravičena do dobrih 3 milijard evrov, glede na aktualno stanje pa vlada ugotavlja, da je Slovenija na tem področju nekoliko zastala. Resorjem, vključenim v izvajanje, je zato naložila pospešitvene ukrepe, ki izhajajo iz Akcijskega načrta za pospešitev črpanja sredstev iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020.

 

V okviru izvajanja evropske kohezijske politike je bilo od januarja 2014 do konca septembra 2018 izdanih 360 odločitev (do danes 382) o finančni podpori za projekte, programe oz. javne razpise v skupni vrednosti 2,09 milijarde evrov, kar je 68 odstotkov razpoložljivih sredstev (navajamo EU del). Od tega je bilo 851 milijonov evrov dodeljenih vzhodni kohezijski regiji, 697 milijonov zahodni kohezijski regiji, 544,5 milijona evrov iz Kohezijskega sklada pa celotni Sloveniji (Kohezijski sklad se namreč ne deli na V/Z). Podpisanih je bilo za 2,02 milijarde evrov oziroma 66 odstotkov pogodb, iz državnega proračuna (vključno s finančnimi instrumenti) pa je bilo upravičencem izplačanih 507,7 milijonov evrov, kar je 17 odstotkov razpoložljivih sredstev. Slovenija je do konca septembra 2018 Evropski komisiji posredovala za 310 milijonov evrov zahtevkov za povračila oz. 10 odstotkov razpoložljivih sredstev.

 

Aktualna vlada se zaveda, da je Slovenija nekoliko zastala v izvajanju aktualnega programskega obdobja, kar se odraža predvsem v zadnji fazi izvajanja, t. j. izjemno nizkih povračilih sredstev iz EU blagajne v slovenski proračun. Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK), organ upravljanja, je zato tudi na pobudo državnega zbora in državnega sveta že pripravila Akcijski načrt za pospešitev črpanja sredstev iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, kjer aktivnosti prednostno usmerja predvsem v optimizacijo delovanja informacijskih sistemov in v zmanjšanje razkoraka med izplačili iz proračuna RS in povračili iz proračuna EU.


Pospešitveni ukrepi so pomembni in nujni predvsem za dosego pravila »n+3« ob koncu leta 2018, ki pomeni, da morajo biti odobrena sredstva (t. i. pravice porabe) za posamezno leto porabljene do konca tretjega leta (dodeljena sredstva v letu 2015 do konca leta 2018). To pomeni, da je treba do konca letošnjega leta certificirati upravičeno porabo dodeljenih sredstev iz finančnega načrta operativnega programa za leto 2015, ki znaša 391 milijonov evrov. Če se izdatki do konca leta ne bodo certificirali v zadostni višini, bo Evropska komisija izvedla postopek samodejnega prenehanja obveznosti za leto 2018 v višini odstopanja, ki trenutno znaša 143 milijonov evrov. Vlada zato dela vse, da bo realizacija 100 odstotna.


Kot izhaja iz akcijskega načrta in obravnavanega poročila bodo zato ministrstva (posredniški organi), ki izvajajo vsebine in SVRK (organ upravljanja), pospešili in prednostno obravnavali vse aktivnosti in potrebne ukrepe, ki so bili identificirani v okviru analiz in akcijskih načrtov (ločeno gradivo). Prednostno se bo obravnavalo tudi postopke za izdajo zahtevanih oz. spremljajočih dokumentov, dovoljenj ali soglasij za začetek izvajanja projektov. Kot že navedeno bo SVRK v sodelovanju z Ministrstvom za finance, pospešila oz. skrajšala tudi odzivni čas za odpravo napak in optimizacijo delovanja informacijskih sistemov, ki so podpora v izvajanju evropske kohezijske politike 2014–2020. 


Sicer pa poročilo v nadaljevanju obravnava tudi izvajanje po posamezni prednostni osi Operativnega programa in se dotakne prihodnosti kohezijske politike po letu 2020, za katero je še pred začetkom pogajanj o novem večletnem finančnem okviru vlada 21. marca 2018 sprejela temeljna izhodišča RS. Evropska komisija je 2. maja 2018 predstavila predlog novega večletnega finančnega okvira EU in ocena Slovenije je, da je pri predlogu razdelitve kohezijskih sredstev med države članice prepoznala specifičen položaj Slovenije, posebej povezan z učinki gospodarske krize ter nujnostjo intenzivnejših vlaganj v razvojni preskok in gospodarsko preobrazbo. Alokacijska metoda na področju kohezijske politike še naprej temelji na merilu relativne razvitosti držav članic in regij, kar je pozitivno. Ob tem je treba nadaljevati prizadevanja, da se upoštevanje nenadnih padcev kohezijskih ovojnic dosledno upošteva tudi na ravni regij. Kot še izhaja iz poročila, ki ga je danes obravnavala vlada, predlogi za programsko obdobje 2021–2027 prinašajo tudi poenostavitve v sistemu izvajanja, pri čemer pa bo potreben podrobnejši pregled določil na strokovni ravni, da bodo poenostavitve dejansko tudi zaživele v praksi.

 

- Poročilo o izvajanju evropske kohezijske politike 2014–2020, Cilj naložbe za rast in delovna mesta, za obdobje januar 2014–september 2018
- Akcijski načrt za pospešitev črpanja sredstev iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020