Skoči na vsebino

NOVICA

Dr. Iztok Purič – novi minister za razvoj, strateške projekte in kohezijo

Ljubljana, 19. decembra – Po odstopu Marka Bandellija, 13. novembra 2018, je Državni zbor Republike Slovenije za novega ministra brez resorja, pristojnega za razvoj, strateške projekte in kohezijo danes imenoval dr. Iztoka Puriča. Njegova prednostna naloga pri vodenju Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko bo pospešitev koriščenja sredstev evropske kohezijske politike 2014–2020, kjer stavi na ekipno delo.


Dr. Iztok Purič je doktor znanosti s področja organizacijskih ved. Leta 1985 diplomiral na Visoki šoli za organizacijo dela (današnja Fakulteta za organizacijo dela) v Kranju, kjer je leta 1996 dokončal tudi magistrski študij. Pri svojem delu je spoznal, da v novih, spremenjenih razmerah nemirnega in nepredvidljivega okolja poslovanje podjetij in drugih organizacij postaja čedalje bolj zapleteno. Zagotavljanje večje konkurenčne sposobnosti slovenskih gospodarskih družb je postavilo pred vodstva nove izzive, zlasti pa spodbudilo iskanje novih načinov vključevanja in motiviranja zaposlenih za doseganje večje učinkovitosti poslovanja. To so bili tudi razlogi za odločitev za doktorski študij, ki ga je z doktorsko disertacijo z naslovom »Udeležba pri dobičku podjetja kot oblika industrijske demokracije« zaključil leta 2003.


Večina njegovega delovnega udejstvovanja je bila povezana z delom pri izobraževanju odraslih, vodenju in usmerjanju kadrovskih nalog v podjetjih ter načrtovanju, organiziranju, vodenju in nadzorovanju poteka delovnih procesov. 12 let je bil vodja splošno-kadrovske službe v podjetjih Žito (1986–1988) in Exoterm (1988–1998), zatem pa se je zaposlil v Javnem gospodarskem zavodu Protokolarne storitve Republike Slovenije na Brdu pri Kranju. Najprej je bil dve leti vodja tehničnega sektorja (1998–2000), potem pa 12 let njegov direktor – tudi v času izjemno zahtevnega projekta predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije.


Ob delovnih obveznostih je bilo njegovo stalno izobraževanje povezano tudi z raziskovalno dejavnostjo. Njegova osebna bibliografija obsega več kot 50 del, med drugim tri izvirne znanstvene članke, strokovne članke, objavljene znanstvene prispevke na konferencah, elaborate in študije.