Skoči na vsebino

NOVICA

14. 7. 2017

Določene prioritete Slovenske strategije pametne specializacije s fokusnimi področji in tehnologijami

Ljubljana, 14. julij 2017 – Delovna skupina državnih sekretarjev za izvajanje Slovenske strategije pametne specializacije (S4) je 7. julija 2017 potrdila akcijske načrte vseh devetih Strateških razvojno-inovacijskih partnerstev (SRIP). Delovna skupina se je pri tem predvsem osredotočila na potrjevanje fokusnih področij in tehnologij, ki služijo kot podlaga za nadaljnje osredotočenje razvojnih vlaganj v Sloveniji. Prioritete S4 s pripadajočimi  fokusnimi področji in tehnologijami so državni sekretarji Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport predstavili na današnji novinarski konferenci, ki je bila izvedena ob boku strokovne delavnice v okviru projekta S3-4AlpClusters.

Državni sekretar Franc Matjaž Zupančič je uvodoma poudaril, da je izvajanje Slovenske strategije pametne specializacije (S4), ki jo je Evropska komisija označila kot premer dobre prakse, prioriteta Vlade RS »Z opredelitvijo prioritet s fokusnimi področji in tehnologijami, ki jih objavljamo danes, omogočamo osredotočanje razvojnih vlaganj«.

Prioritete so bile opredeljene v sozvočju med gospodarstvom, institucijami znanja in državo, za njihovo realizacijo pa je ključno, da ne gre le za črke na papirju, ampak da so prioritete S4 tudi institucionalno podprte: a.) s koordinacijo 13 državnih sekretarjev z mandatom Vlade RS in svežnjem ukrepov na državni ravni, ki je vezan na akcijske načrte; b.) z mehanizmom nadaljnjega povezovanja preko Strateško razvojno-inovacijskih partnerstev in njim komplementarnih Kompetenčnih centrov za razvoj kadrov, c.) znanjem s strani inštitutov, univerz in podjetij ter d.) z zasebnim naložbenim potencialom.

Pomen doseganja visokega konsenza, tako med podjetji kot razvojno-raziskovalnimi institucijami, in sodelovanja je izpostavil tudi državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Aleš Cantarutti »Izjemno pomembno je, da se je pri tem slišal glas gospodarstva, glas podjetij, tudi manjših, prebojnih podjetij”. Dodal je, da “Prioritete s pripadajočimi fokusnimi področji in tehnologijami ter akcijski načrti niso zacementirani, ampak se prilagajajo na spremembe v okolju«.

Gospodarsko ministrstvo bo za področja S4 do konca finančne perspektive 2014–2020 namenilo okoli 290 milijonov evrov, od tega bo za 88 milijonov evrov povratnih virov prek finančnih instrumentov, precej pa bo še tudi nepovratnih sredstev. Del tega je tudi konec junija objavljeni razpis za spodbude za raziskovalno-razvojne projekte v višini 74,2 milijona evrov.

Slišan je bil tudi glas raziskovalne sfere, je poudaril državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Tomaž Boh. S4 je eden od pomembnih elementov v izgradnji družbe znanja, opredeljene prioritete pa pomemben kažipot, kam naj se usmerijo raziskave.

Izvršni direktor GZS je podaril, da je v igri veliko razvojnega denarja »Pomembno je, kako ga bomo investirali, da bomo iz njega dobili čim več«.

S4 zasleduje logiko nišne usmerjenosti v srednje in visoko tehnološke, kjer je to smiselno tudi integrirane, rešitve v okviru globalnih verig vrednosti. Poseben poudarek daje prebojnim inovacijam to pa zahteva povezovanje različnih tehnologij in pristopov, z različnih področij in disciplin. Glede na to, da je Slovenija eno bolj diverzificiranih gospodarstev v OECD to pomeni, da bistveno specializacije ni v samem številu področij, pač pa v povezovanju deležnikov okrog specifičnih niš in skupnih razvojnih projektov. Povezovanje pri tem pomeni povečevanje skupnih vlaganj. Eden od projektov, ki so že rezultat tovrstnega sodelovanja, je pobuda Edison za razvijanje rešitev za zeleno mobilnost, ki združuje 41 podjetij.

Tabela prioritet Slovenske strategije pametne specializacije in pripadajočih fokusnih področij in tehnologij

 

Zvočni posnetek novinarske konference