Skoči na vsebino

NOVICA

7. 9. 2017

Tretja obletnica dela vlade dr. Mira Cerarja

Rezultati triletnega dela vlade dr. Mira Cerarja so pokazatelj, kaj lahko vlada naredi, če ima na voljo dovolj časa, če se vsi v koaliciji zavzemajo za isti cilj in če ima vlada pred očmi predvsem eno - dobrobit ljudi, gospodarskih subjektov in celotne družbe. Ob tem je tej vladi uspelo vrniti kulturo dialoga in odpraviti politiko delitev in izključevanja.

 

KLJUČNI DOSEŽKI S PODROČJA DELA SVRK:

Strategija razvoja Slovenije

Uspešno do Strategije razvoja Slovenije do leta 2030.

Vlada se je na začetku mandata lotila priprave celovite dolgoročne strategije razvoja države in se zavezala, da bo ta v proces vključila čim širši nabor deležnikov. Po proučitvi stanja je bilo ugotovljeno, da zgolj strategija za delovanje države ne bo dovolj, da Slovenija potrebuje bolj dolgoročno usmeritev. Zato smo na vključujoč način, s prebivalkami in prebivalci Slovenije pripravili Vizijo Slovenije do leta 2050, ki govori o tem, kakšno državo si želimo v prihodnosti. Vlada in javnost so se z dokumentom seznanili 9. februarja 2017, ob razpravah o viziji pa se je poleti 2016 pričela tudi priprava dolgoročne strategije. V tem času so bile izvedene številne tematske in strokovne razprave ter neformalno medresorsko usklajevanje. Osnutek Strategije razvoja Slovenije do leta 2030 bo predvidoma jeseni 2017 posredovan v seznanitev vladi in v širšo javno razpravo, ki ji bo sledilo sprejetje strategije.

Koriščenje evropskih sredstev


S pomočjo evropskih sredstev podpiramo številne uspešne zgodbe ljudi, organizacij, podjetij in drugih ter vlagamo v našo skupno prihodnost.


Do danes smo z evropskimi sredstvi podprli več kot 240 projektov, programov ali javnih razpisov v skupni vrednosti dobre 1,3 milijarde evrov, ki imajo skupni cilj: rast in nova delovna mesta. V letih 2015, 2016 in 2017 je torej Slovenija od skupno dobrih 3 milijard evrov razpoložljivih evropskih sredstev v več kot 1430 projektov usmerila nekaj nad 40 odstotkov vseh sredstev, ki so nam na voljo do leta 2023 in imajo dolgoročne učinke na kakovost življenja prebivalk in prebivalcev. Z vsakim ustvarjenim delovnim mestom, z vsako vključitvijo posameznika v programe znanja, z vsakim zgrajenim kilometrom železniške infrastrukture, kvadratnim metrom raziskovalne in izobraževalne infrastrukture, možnostjo boljše zdravstvene oskrbe in z vsako spodbudo podjetjem, ustvarjamo nove priložnosti za nadaljnji uspešni razvoj. Izvajanje je torej v polnem teku, bo pa treba še marsikaj postoriti, predvsem na področju pospeševanja posameznih faz, ki vodijo do uspešnih povračil iz bruseljske blagajne v slovenski proračun.

Dodano vrednost pa ustvarjamo tudi s pomočjo programov evropskega teritorialnega sodelovanja, v okviru katerih se Slovenija čezmejno povezuje in sodeluje z  Avstrijo, Hrvaško, Madžarsko in Italijo. V njihovem okviru je za programsko obdobje 2014–2020 slovenskim upravičencem na voljo preko 100 milijonov evrov, do danes pa je dodeljenih dobrih 50 odstotkov razpoložljivih sredstev, največ ravno v zadnjem letu. Trenutno se izvaja skupno 76 projektov, ki podpirajo razvoj trajnostne turistične dejavnosti skupnega obmejnega prostora, sodelovanje med javnimi in nevladnimi organizacijami na področju varstva okolja, zdravstvenih in socialnih storitev, zaposlovanja ter kulture. V skupnih čezmejnih projektih sodeluje že več kot 190 projektnih partnerjev iz Slovenije.   

Na področju transnacionalnih programov Srednja Evropa, Podonavje, Jadransko-Jonski program ADRION, Mediteran, Območje Alp, Interreg EUROPE in Interact je Slovenija ena najbolj uspešnih držav članic EU in se v zadnjem letu uvršča ob bok Nemčije, Francije in Italije. Preko 300 slovenskih projektnih partnerjev sodeluje v več kot 190 projektih v skupni vrednosti 50 milijonov evrov sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Če upoštevamo dejstvo, da je bil vložek ESRR sredstev Slovenije v skupne proračune programov približno 1 odstotek, kar znaša 1,6 milijona evrov ESRR, je uspešnost res izjemna.

Slovenska strategija pametne specializacije

Do 2023 bo v Sloveniji izvedenih za 461 milijonov evrov naložb iz evropskih sredstev na področju raziskav, razvoja in inovacij oz. za več kot milijardo evrov, če tem področjem dodamo še področje razvoja človeških virov, podjetništva in internacionalizacije.

Slovenska strategija pametne specializacije (S4) je strateško usmerjena v trajnostne tehnologije in storitve za zdravo življenje, na njeni osnovi pa Slovenija prehaja od sledilca v soustvarjalca globalnih trendov.

Na vsakem od devetih področij uporabe S4 - Pametna mesta in skupnosti, Pametne zgradbe in dom z lesno verigo, Mreže za prehod v krožno gospodarstvo, Trajnostna pridelava hrane, Trajnostni turizem, Tovarne prihodnosti, Zdravje-medicina, Mobilnost, Razvoj materialov kot produktov – se v prvi polovici 2017 oblikovalo po eno Strateško razvojno-inovacijsko partnerstvo (SRIP), kjer je brez politične odločitve od zgoraj navzdol, prišlo do spontane odločitve ne le o sodelovanju, pač pa tudi o povezovanju ter ustvarjanju novih priložnosti oz. projektov, še posebej v smeri prodornih inovacij. SRIP-i, ki so odprte narave v tej fazi povezujejo preko 400 dinamičnih podjetij in skoraj 100 ključnih institucij znanja in inovacijskega podpornega okolja, nevladnih organizacij ter drugih. Deležniki so se v okviru posameznega SRIP-a strateško povezovali skozi usklajevanje raziskovalno-razvojnih aktivnosti, souporabo zmogljivosti, razvoj človeških virov, izmenjavo znanj in izkušenj, mreženja ter skupnega zastopanja razvojnih in tržnih interesov v tujini. V ta namen so SRIP-i oblikovali akcijske načrte, ki služijo kot podlaga za nadaljnje osredotočenje oz. konkretizacijo fokusnih področij in tehnologij v okviru posameznega SRIP-a, kakor tudi za izvajanje javnih razpisov na področju raziskav, razvoja in inovacij, povezanih z izvajanjem S4. Aktivnosti SRIP-ov izjemno pomembne za krepitev uspešnega podjetniško-inovacijskega ekosistema v Republiki Sloveniji. Prispevali bodo k povečanju deleža inovacijsko aktivnih podjetij, ustvarjanju novih podjetij, dvigu dodane vrednosti na zaposlenega, dvigu deleža visokotehnološko intenzivnih proizvodov v izvozu, dvigu deleža izvoza storitev z visokim deležem znanja v celotnem izvozu.

Mednarodni finančni mehanizmi (donatorska sredstva)

Država je v 2017 nadaljevala tudi z uspešnim izvajanjem Slovensko-švicarskega programa sodelovanja za obdobje 2007–2017 ter finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora in Norveškega finančnega mehanizma, kjer so v teku pogajanja z donatorji (Norveško, Liechtensteinom in Islandijo) glede oblikovanja novih programov.

V zadnjem letu so se v okviru Slovensko-švicarskega programa ter finančnih mehanizmov Evropskega gospodarskega prostora in Norveškega finančnega mehanizma zaključili vsi projekti, katerih doprinos je viden na številnih področjih – okolja ter naravne in kulturne dediščine, izboljšanja energetske učinkovitosti, učinkovitejšega uveljavljanja pravnega reda EU, na področju raziskav in razvoja, medicine, socialnega dialoga in zmanjševanja razlik med spoloma. S pomočjo donatorskih sredstev v okviru finančnih mehanizmov so se izvedli tudi projekti izmenjav in mobilnosti v visokem šolstvu, v okviru katerih je več kot 700 dijakov, študentov, profesorjev in strokovnega osebja pridobivalo nova znanja. V zadnjem letu je bila Slovenija zelo uspešna tudi pri črpanju sredstev iz naslova mednarodnih finančnih mehanizmov, saj smo v tem okviru izčrpali 25 odstotkov od dobrih 25 milijonov evrov razpoložljivih sredstev in s tem dosegli 90 odstotno kumulativno uspešnost.

Infografika

Ključni pozitivni premiki ob tretji obletnici dela vlade dr. Mira Cerarja
Zbirno poročilo po ministrstvih